Altiport de Peyresourde Balestas

Dan 8 -Altiport de Peyresourde Balestas

Zbudila sva se v mrzlo jutro, 2°C. Takoj po zajtrku sva se odpravila na pot. Tokrat sva se odločila za vožnjo po avtocesti, saj na poti do najine naslednje točke obiska nisva načrtovala postankov.

Voziva se po neskončni in precej dolgočasni valovito ravninski pokrajini. Ta del je, za razliko od prejšnje vinorodne dežele, je bolj kmetijski, njive in pašniki na katerih se pase drobnica, krave in veliko nizkih čokatih konjev. 

Peljeva se mimo Toulousa, glavnega mesta južne regije Occitanie. Mesto deli reka Garonne. Pravijo mu tudi La Ville Rose ("Rožnato mesto") zaradi opeke iz terakote, ki se uporablja v številnih zgradbah. Canal du Midi iz 17. stoletja povezuje Garonno s Sredozemskim morjem. Mesto je znano po izdelavi vesoljskih raket. 

Kmalu v daljavi zagledava verigo zasneženih vrhov. Pirineji brez posebnega prehoda strčijo iz ravnine in se vlečejo kilometre in kilometre vzdolž ravnine. Lepo je po dolgem času gledati mogočno gorovje. 

Gorska veriga Pirenejev tvori naravno mejo med Iberskim polotokom in ostalo Evropo in se razteza več kot 430 km med Španijo in Francijo. Vrhovi gora se dvigajo do 3400 m nadmorske višine (Pico de Aneta).

Ko zapustiva avtocesto, naju pot pelje po ožji dolini proti hribom in goram. Za vsakim ovinkom se odpirajo pogledi na zasnežene strmine gora.

Za razliko bova tokrat raziskala visokogorsko smučarsko središče, ki ga krasi posebna pristajalna steza, ki teče po hrbtu hriba navzdol. Peljeva se torej v Peyresourde.

Altiport de Peyresourde Balestas je majhno letališče v Hautes-Pyrénées, Occitanie in leži na 1540 metrov nadmorske višine.  

Kot naročeno je na zanimivi gorski letalski stezi vzletelo letalo, ko sva se približala letališču. Tako sem lahko v živo videla, kako je mogoče tu vzletati. Še bolj pa me zanimajo pristanki, a tega v času najinega obiska ni bilo, žal.

Sprva letališče, zgrajeno leta 1971, ni bilo veliko v uporabi, a po snemanju James Bondovega filma Tomorrow Never Dies je postalo močno izpostavljeno in dobilo vzdevek "Altiport 007".

Pristajalna steza je dolga 470 metrov z naklonom 15%. je le za omejeno uporabo.

Letališče je bilo leta 2017 tudi cilj etape Tour de France.

Sprehodila sva se do ene izmed mnogih postaj sedežnic. Po parih terenih je še vedno možna smuka, a je sneg zelo mehak. 

Danes je bila temperatura 20°C. Iz doline še vedno vozijo gondole, pa tudi ena sedežnica je obratovala. 

Posnela sva nekaj fotografij na snegu. V dolino sva šla po drugi poti, kjer sva v serpentinah srečala kar nekaj kolesarjev, saj je to pot za kolesarske navdušence. Vmestu v dolini sva natočila gorivo in opravila najnujnejši nakup hrane. Nadaljevala sva pot do naslednjega kampa. 

Dan je bil bogat z raznolikimi vtisi. Lepo.

Carcassonne

Dan 7 - Carcassonne

Prenočila sva na počivalisču poleg kampa Camping de la Cite, Carcassonne. Ponoči je bil močan veter z nalivom, a jutro je bilo zopet jasno in vetrovno. Malo se je shladilo.

Danes sva v znamenitem zgodovinskem mestu Carcassonne. Dani in njegova Ana sta nama pred časom podarila namizno igrico z imenom tega mesta. Je zanimiva miselna sestavljenka, ki ima poleg osnovne igre tudi nekaj zanimivih tematskih razširitev. Od tod poznava ime tega kraja.

Carcassonne utrjeno mesto na hribu v južni Franciji, je znano po srednjeveški citadeli La Cité s številnimi stražnimi stolpi in utrdbami z dvojnim obzidjem. 

 Prvo obzidje je bilo zgrajeno v rimskih časih, večji dodatki pa so bili narejeni v 13. in 14. stoletju.  

Danes je Carcassonne znan po vsem svetu zaradi dveh Unescovih območij svetovne dediščine, srednjeveškega mesta in Canal du Midi. 

To mogočno dvojno obzidje, ki varuje stari del mesta je dolgo 3 kilometre z 52 masivnimi stolpi različnih oblik, ki so s svojo izjemno konstrukcijo v davnini obvarovali meščane pred napadalci. 

Med njimi se eden imenuje 'inkvizicijski stolp'. Namen srednjeveške inkvizicije je bil krvavo izkoreniniti in preprečiti širjenje privržencev verskih gibanj, ki jih je obsodila katoliška cerkev. Brala sem roman na to temo.

Po zgodovinskih podatkih tudi Črnemu princu ni uspelo zavzeti mesta med stoletno vojno.

Mesto Carcassonne je francoska vlada skoraj porušila, a so razburjeni prebivalci to preprečili. Kasneje so obzidje renovirali in je danes resnično vredno ogleda.

Midva sva porabila dobre 4 ure in prehodila več kot 11 km, da sva obhodila obzidje in si ogledala staro mesto. 

 Uživala sva v slikovitih uličicah in trgih, zgradbah, ki so ohranile pridih starega stila gradnje in gostijo številne lokale, trgovinice z lokalnimi spominki, hrano in sladkarijami. 

Kupila sva nekaj malega za spomin na ta zanimiv kraj. 

Mimo je prišel v staro opravo oblečen gospod in mi dovolil posnetek. Predstavil se je kot 'cavaljero de Carcassonne'

Proti koncu pa sva se spustila do reke in se sprehodila po starem pešpot mostu do novejšega dela mesta, ki pa je, glede na veličastnot starega obzidnega mesta na griču, kar malo sivo.

Prijetno utrujena sva se vrnila v avtodom.

Bézieres

Dan 6 - Bézieres

Vremenska napoved je bila točna, dan je precej vetroven, a sončen. Odpravljava se proti naslednji destinaciji proti notranjosti. 

Voziva se po pokrajini, ki je razgibano ravninska in bogata z vinogradi. Kako drugačni so od naših briških, saj tu gojijo posebne vrste nizkih trt, ki zrastejo le do 0,5 m v višino. Prav gotovo jih le lažje obirati s pomočjo tehnologije.

Po dobri uri vožnje sva od daleč zagledala mogočno cerkev na manjšem griču. Bližala sva se enemu najstarejše poseljenih mest v Franciji, Béziers (575 BCE).

Beziers je središče največje vinorodne regije v Franciji in slovi tako po vinu kot po bikoborbah.  

Midva sva si posebej želela ogledati drugo posebnost v bližini mesta, lepa freska na sliki jo prikazuje. 

To je kanalska zapornica Fonseranes, zaporedje sedmih zapornic, ki čolnom omogočajo premagovanje 25 m nivoja. Nekaj podobnega sva občudovala, ko sva obiskala Škotsko (Fort Augustus)

Pred 200 leti so bili kanali eden najcenejših načinov prevoza blaga po Franciji. S pomočjo zapletenega sistema zapornic je bilo možno blago v Pariz prevažati vse od Sredozemlja samo po kanalih. Najbolj znan je kanal Du Midi, ki je bil zgrajen pred letom 1700, sedaj pa je namenjen le še turizmu in izletom. 

Po nekaj poskusih sva uspela najti parkiranje za avtodome v bližini kanalskih zapornic Fonseranes. 

To je zanimivo turistično lepo urejeno območje, sprehajalna pot poteka ob zapornicah, pa vse do mesta. 

Zapornice Fonseranes (francosko: écluses de Fonseranes, les neuf écluses) je sestavljalo včasih 8 stopniščastih zapornic, ki so ovalne oblike značilnih le za Canal du Midi, in devetih vrat, ki omogočajo dvig čolnov do višine 21,5 metrov na razdalji 300 metrov. 

To je omogočalo čolnom prečkanje reke Orb na ravnini in ponoven vstop v kanal naprej. Danes je delujočih le sedem stopnic.

Po podatkih sta bila izvajalca teh zapornic dva nepismena brata, Michel in Pierre Medailhes in številne delavke, ki so prišle iz Pirinejev, saj francozi niso imeli dovolj znanj za to izvedbo. 

Stopnišče z zapornicami je zgodovinski spomenik Francije in ena najbolj obiskanih znamenitosti v mestu.

Po ogledu zapornic sva se odpravila do mesta,  na vrhu hriba,  Bézieres, po pešpot mostu iz 13 stoletja. Urejeno imajo posebno stopnišče s številnimi stopnicami, ki vodijo do ogromne katedrale na vrhu hriba. V notranjosti katedrale šele občutiš njeno mogočnost.

Mestne ulice so ozke in se stekajo v trge. Na enem sva malo posedela in si privoščila kepico domačega sladoleda.

Mislite, da so na balkonu pravi ljudje? Ne, niso, le mural je res edinstveno lep in simpatičen.

Ker v bližini ni nobenega postajališča za avtodome, se odpraviva naprej proti naslednjemu mestu. Voziva se po vinorodni okolici in občutiva sunke vetra. Zvečer prispeva do postajališča, kjer pa je že precej avtodomov. Še sreča, da sva dobila prostor. Veter naju je pošteno utrudil, zato komaj čakava počitka. Pa še ura se je spremenila danes ponoči. :)