Z avtidomom po jadranski obali, v Črno Goro, Albanijo do Meteore

Starigrad pri Paklenici

Prvi dan najine zgodnje jesenske odprave naju je pospremil z dežjem, bolje rečeno z močnim nalivom, ki je za rastlinje in tudi za nas prav blagodejen po peklenski poletni vročini.

Ko sva prišla do Reke, se je oblačnost malo dvignila, zato je bila vožnja boljša. 

Jadranska magistrala je v dobrem stanju, vzdrževana in v tem času kar primerno prazna. Le tu pa tam srečava kakšen avtodom, ki se vrača domov. 

Kljub sivini zaradi oblačnosti naju pritegne pogled na otoke, ki se vlečejo ob magistrali na desni. Krk je na pogled kot lunina površina, peščen, skalnat in na tej strani skoraj neobljuden. 

Na levi pa so pobočja porasla z grmičevjem, ki ga je vroče poletno sonce prezgodaj obarvalo v oranžnordeče odtenke. Pomirjujoča scena. 

V Crikcenici izkoristola Telemachovo ponudbo za internet SIM2GO (10€ za 30 30 GB), ki je posebej ugodna v času poletja. Z njo imava težave pri uporabi na iPadu, saj ne moreva vzpostaviti "hotspot" možnosti. Obljubili so nama pomoč. Na to še čakava. 

Prvo noč bova prespala v kampu Pisak pri Staremgradu pri Paklenici. 

Tudi v tam času je skoraj poln. Pravijo, da je nekaj turistov pregnal dež, zato sva dobila prostor. :).

Uživala sva tudi v pisebnem sončnem zahodu.

Nasvidenje Danska

Zaključila sva šestnajstdnevno, skupaj s potjo tri tedne, potepanje ob obali okrog Danske z avtodomom.

Imela sva srečo z vremenom, saj, sva se hotela umaknitii vročinskemu valu doma in se odpraviti na bolj sveži sever.

 Temperature so bile med 22 in 25 in največ 30°C, jutra in večeri pa so bili sveži. Sonce je vroče, v senci pa te osveži hladnejši veter. Dežja je bilo le za vzorec in še to le v obliki pršenja.

Domačini so nam povedali, da je letošnje poletje za Dansko nevsakdanje, saj so dosegli svojo najvišjo temperaturo 36°C v juliju in dežja je malo. 

Načrt sva izpolnila, še več, dodala sva še par zanimivosti. 

Ob odhodu lahko rečeva, da sva resnično uživala, še posebej v naravi in njenih posebnostih, kar je tudi bil najin namen.

Danska je zelo čista dežela z dobrimi in urejenimi cestami, kar veliko kolesrskimi in pohodnimi potmi, strpnimi vozniki in razen velikih mest, ne preveč poseljena. 

Tudi tu, kot na Nizozemskem, nikjer ob poti ne vidiš reklam in jubo plakatov, le nujne smerokaze in imena naselij, ki so postavljeni nižje, tako da ne motijo pogleda na naravo. 

Noben znak ni poškodovan, niti popackan z grafiti. Podobno je tudi s pročelji stavb. Na cestah ni veliko kamijonov, vsi vozijo strpno, le malo je prehitevanja. Pohvalno. 

Presenetilo naju je število turistov tako v kampih kot tudi na cesti in v mestih.

Obala Danske je bolj razgibana, kor sva si predstavljala, veliko zanimivih sipin, plaž, še vedno zelo naravna, je turistično zanimiva in oblegana, a deluje precej bolj umirjeno kot na podobnih destinacijah drugje. V nacionalnem parku zahodne obale posebej skrbijo za varovanje narave, zato je prepovedano hoditi izven označenih poti. 

Ni čudno, da danci uporabljajo izraz "HYGGE", ki povzame vse njihove značilnost, udobja, prijaznosti in zadovoljstvo.

Je pa tudi dežela žita, saj sva vozila po območjih, kjer so se na obe strani raztezala kilometri in kilometri žitnih polj.

Kadarkoli sva potrebovala pojasnilo ali pomoč so nam domačini prijazno prisluhnili in pomagali. 

Seveda ne smeva pozabiti omeniti, da bi brez nepogrešljive pomoči dveh appov, Google maps in Park4night, in dragocenih internetnih zapisov mnenj sorodnih popotnikov ne šlo tako gladko, kot je šlo :). In

Danska, hvala za nepozabne vtise in doživetja. 

Kopenhagen

Dopoldne sva prispela v živahni Kopenhagen, še posebej, ker se je te dni odvijala "parada ponosa". Mesto je ima mavrično preobleko na vsakem koraku.

Najprej se odpraviva do posebne atrakcije, Copenhil, ki je znan tudi kot Amager Bakke. To je ultramoderna elektrarna na industrijski obali, ki letno pretvori 440.000 ton odpadkov v čisto energijo. 

A ni samo to, ponuja tudi tudi umetno smučišče s strehe 85 m visoke stavbe, opremljeno je z pohodniškimi potmi in neverjetno "najvišjo umetno plezalno steno na svetu" na njegovi fasadi.

Z dvigalom se odpraviva na streho Coperhila in uživava v krasnem razgledu na mesto, pristanišče in na most, ki veže Dansko s Švedsko.

Tu je tudi razgledna ploščad in prostor za počitek ob kavici. 

Po kosilu sledi ogled nekaterih značilnosti mesta. Ker nisva tu prvič, sva izbrala le za naju zanimive točke. Tja se odpraviva s trajektom izpred operne hiše. 

Kopenhagen, glavno mesto Danske, leži na otokih Zealand in Amager. Z mostom Öresund je povezan z Malmom na Švedskem.  

Sprehodiva se najprej do Male morske deklice, bronastega kipa Edvarda Eriksena, ki prikazuje morsko deklico, kako postaja človek. Skulptura sedi na skali ob obali na promenadi Langelinie. 

Množica turistov se slika ob tej znamenitosti, midva pa seveda tudi. Pravijo, da je mala morska deklica s kamnom vred nekaj časa gostovala na Kitajskem. 

Od tu ni daleč do zgodovinskega središča, kjer se nahaja palača Amalienborg. To je dom danske kraljeve družine. Sestavljena je iz štirih enakih klasičnih palačnih fasad okoli osmerokotnega dvorišča.

Na ulici, ki vodi do Nyhavna, sva se zlila z množico turistov, ki so se odpravljali tja. 

To je znano slikovito obrežje ob kanalu, ki ga krasijo barvita pročelja stavb, množica restavracij, ki ponujajo obiskovalcem hrano, barov, kavarn in točka, od koder se lahko odpraviš s turistično ladjico na ogled mesta iz vode.  

Kopenhagen je danska prestolnica, za katero trdijo viri, da je najsrečnejše mesto na svetu. 

Je družabna destinacija, ki vabi z živimi barvami in moderno arhitekturo.  Dancev ji rečejo tudi  mesto "hygge", kar bi pomenilo simbiozo udobja, prijaznosti in zadovoljstva.

Midva sva po celodnevnem pohajkovanju izkoristila najin "higge" in se odpravila peš preko številnih mostov in mostičkov, ki pivezujejo otoke in prečijo zalive, počivat v avtodom. Danes bova prespala kar na bližnjem še neurejenem parkirišču ob Copenhillu, saj so nama v prejšnjem kampu pivedali, da je zaradi parade ponosa in množice turistov v mestu in okolici vse zasedeno.