Esbjerg, Søndervig in Thorsminde

Sončen in topel dan je pred nama. Odpravljava se proti severu.

Prvi postanek je bil v bližini. Ogledava si posebnost narave, otok, ki ob oseki to ni več, saj je dostopen po kopnem. 

Je manjši otok s površino 7,63 kvadratnih kilometrov in ima le 40 prebivalcev. Otok se nahaja približno 12 kilometrov jugozahodno od starodavnega mesta Ribe.

Z avtodomom sva se peljala do mesta, kjer morje zaliva cesto. 

Organizirane imajo prevoze na otok s posebnimi avtobusi, ki jih vozijo večji traktorji. Ob plimi ni mogoče dostopati ali zapustiti otoka. 

Naslednji postanek sva naredila v mestu Esbjerg, ki je znan po skulpturah Moški na morju ali Človek sreča morje. 

 Štiri bele sedeče figure mož, visokih 9 metrov se nahajajo zahodno od Esbjerga poleg plaže Sædding na jugozahodni obali Danske. To je ena bolj obiskanih turističnih znamenitosti območja.

Skulpturo je zasnoval Svend Wiig Hansen leta 1995. Skulpture je mogoče videti z ladij, ki zapuščajo ali vplujejo v pristanišče Esbjerg.

Naredila sva nekaj posnetkov in se odpravila dalje.

Ko se pripeljeva do Sønderviga, opaziva zanimivo peščeno obzidje. Ustaviva se in ugotoviva, da gre za legendarni Festival peščenih skulptur v Søndervigu. Letošna tema ponuja priložnost za potovanje v čas srednjega veka. 

Izjemno dodelane in lepe so reliefne slike kmečkih uporov, borbe vitezov, pustošenje kuge, reformacije, vzpona in padca kraljev ter številnih drugih zgodovinskih dogodkov, ki so značilni za to obdobje.

Kip ženske z deviškim pasom je pojasnjen s hudomušno in poučno zgodbico o vitezu, ki je odhajal v boj. V skrbi, da ga žena ne prevara, ji je nadel deviški pas, ključ pa dal v hrambo najboljšemu prijatelju.Še preden pa je izginil za ovinkom, je za njim pritekel prijatelj in mu povedal, da mu je pustil napačen ključ. Poučno in življensko...

Neverjetna izkušnja je srečati se z 200 metrov dolgim ​​in 7 metrov visokim zidom z 10 samostojnimi skulpturami, ki pripovedujejo o času, ko je na Dansko prišla črna smrt in pobila 40 % prebivalstva. 

Pripovedujejo tudi o času, ko se je več kraljev borilo za prestol in moč. Poleg tega pa so vmes tudi zanimivi utrinki iz sveta žensk in velikih mislecev. Razstava je bogato opremljena z razlagami posameznih skulptur in postopka nastajanja le-teh.

Avtorji so od vsepovsod. Na zemljevidu je mesto, kje je ta atrakcija.

Razložijo tudi, kako nastanejo take skulpture iz peska (le pesek voda in kalupi) in trajanje takih umetnij (3-4 mesece, odvisno od vetra in vremena) 

Dan zaključiva v Thorsminde kampu na sredini ozkega pasu kopnega, na eni strani morje, na drugi pa zaliv povezan z morjem.

Ta del poti je bil zelo lep. Pokrajina je zanimiva, na eni strani so sipine, med grički se skrivajo s slamo krite hiše, na drugi pa polja in travniki, kjer se pasejo krave. Za sipinami so dolge peščene plaže in mnogo kopalcev. 

Ribe, najstarejše dansko mesto

Danes sva dan preživela na potepu po najstarejšem mestu na Danskem, Ribe, prvič dokumentirano kot mesto leta 854. 

Bilo je veliko pristanišče in eno najpomembnejših trgovskih mest v Skandinaviji.

Je majhno, a zelo slikovito in prijazno mesto v Jutlandiji. Obišče ga veliko turistov, zato so ulice živahne, saj je zgodovinsko mesto, ki ponuja vsakomur nekaj.

Skozi mesto teče reka Ribe, zato so tu tudi majhni slikoviti mostovi in mestno nabrežje, kjer se odvija bolšji sejem . 

Ribe je iz časov vikingov, kar lahko opaziš na obcestnih oznakah pri vhodu v mesto. Vabijo v Vikinški muzej, Vikinšķi center in arheološka izkopavanja. 

Kaaterdrala je res vredna ogleda, saj je tudi paša za oči. Opremil jo je eden pomembnejših slikarjev, Carl Hennings Pedersens. Krasna sta krstilnica in prižnica.

Ribe se lahko pohvali tudi kot lepo mesto s čudovitimi cerkvami in sprehajalnimi ulicami!  

Glavne ulice so polne restavracij in trgovin, in res pisanih starih stavb, starih več sto let, veliko jih je zaščitenih z zaščito dediščine.

Končno sva si uredila tudi internetno povezavo. Kupila sva Lebara SIM kartico in zakupila 100GB v Kvickly trgovskem centru v kiosku. Imela pa sva težave z nalaganjem podatkov na kartico, zato sva zakup podatkov vrnila in kartico napolnila kar preko internetne strani Lebara. Priporočava le nakup SIM kartice, saj je sicer zaradi jezika urejanje preko telefona oteženo. Sedaj sva preskrbljena.

Tokrat sva prespala na postajališču na parkirnem prostoru ob mestu. 

S skuterjem po otoku Sylt

Ker je Sylt zanimiv in opevan najsevernejši nemški otok, sva se odločila, da si ga malo bolje pogledava še s skuterjem. 

Odpravila sva se s trajektom tako kot zadnjič, ko sva se tja odpravila s kolesom. 

Tokrat nama je vreme šlo na roko, saj je bilo sončno in čez 20°C. Lahko rečem, da kar topel dan. 

Temu primerno je bilo tudi število obiskovalcev. Kolesarske steze so bile v vse smeri polne, na cesti pa veliko vozil. Vseskozi ob cesti lahko občudujeva zanimive valovite sipine porasle s travo, resjem in grmičevjem. 

Ustaviva se na razgledni točki Uwe dune, ki stoji na najvišji točki otoka (52 mnm).

Razgled je resnično lep, saj se vidi skoraj večina otoka, pisebej so slikovite oblike, ki jih je v času iz peska oblikoval veter. Nekatere spominjajo na morske valove, druge na vulkanske kraterje. To točko obišče vsak dan zelo veliko turistov.

Ko sestopiva s te 'gore' se odpraviva po urejeni poti do rdečih pečin in plaži v bližini. Zanimiv je kontrast belega peska na obali in oranžno rdečih sipin, ki spominjajo na pečine in se dvigajo nad obalo.  

Otoku morje odplavlja vsako leto do meter zemlje, zato se trudijo zadevo rešiti na različne načine. Povsod so ob sipinah table z napisom, da je prepovedano hoditi izven poti po travi, ki tvori ščit, da pesek ne drsi proti morju. 

Najprej se odpeljeva do najjužnejše točke otoka, kjer leži mesto Hornum. Zanimive so hiše s posebnimi slamnatimi strehami, pastelno rjavih odtenkov zidov, ki se zlijejo z naravo in so očitno obvezna različica zidave, razen v največjem mestu.

Želela sva priti do svetilnika v mestu, a so nama pojasnili, da je obisk mogoče opraviti le vodeno in da je že za cel teden vnaprej termin zapolnjen. 

Tudi slikati ga nisva mogla od blizu, ker je dostop do plaže in promenade nad njo treba plačati. 

Hiške kot iz pravljice s slamnato kapuco so skrite v zelenju.

Torej brez izjeme v vseh mestih na otoku ne moreš brezplačno do morja, pa tudi v v bližnji okolici mest ne.

Čas je bil za kosilo, v tem manjšem mestu je bilo veliko ljudi in malo restavracij. Tako so bile vse mize zasedene. Na srečo je bila vrsta v bližnji ribji restavraciji in 'take away' majhna vrsta. Tako sva kmalu dobila in si privoščila ribji meni. Moja ribja juha je bila res okusna in izdatna, da ne govorim o Bojanovi severnomorski ribi z mini kozicami in krompirjem, ki je pokrivala cel krožnik. 

Ko sva se vračala sva si ogledala tudi premikajoče sipine na severu otoka. To je zaščiteno območje in ni dostopno. Od daleč izgleda kot sneg, saj je pesek svetle barve in zaliva velik rob sipin za mestom List. 

Peščene sipine in plaže so del UNESCO dediščine.

Na otoku gnezdi veliko ptic. Pravijo, da se tu ustavi tudi veliko ptic selivk na poti na jug. 

Danes sva se spet nadihala severnega vetra, spočila oči na lepi naravi in si napolnila baterije za nadaljno raziskovanje Danske. Zapuščava te čarobne otoke in se odpravljajava na celino v najstarejše mestece Ribe. 

Upala sva, da tu ne bo težav z iskanjem prostora v kampih, a sva se zmotila. Vsepovsod je vse zasedeno, tako na postajališču kot v kampu. Tako skupaj s francoskim parom dobiva prostor na parkirišču poleg Ribe Campinga za kratko prenočevanje (10€).