Otok Rømø, Danska

Po dolgem času sveže jutro, skoraj 20°C manj kot včeraj. Ponoči je malo grmelo in deževalo in dež je prinesel osvežitev. Po zajtrku sva se iz kampa odpravila na 450 km pot do otoka Rømø na jugozahodu Danske, 

Vozila sva po avtocesti 7, nekaj zastojev in gostega prometa, sicer pa je teklo vse lepo gladko. Opazovala sva spremembo v pokrajini na severu Nemčije. Je ravninska in redko poseljena. Večino so polja in kilometre in kilometre sončnih elektrarn ob obeh straneh avtoceste. 

Malo pred ciljem sva prečkala državno mejo in se odpravila po nasipu na otok Rømø. 

Načrtovani PZA Oazen je bil zaseden, zato sva šla do naslednjega Kømandør Gården, kjer pa sva dobila prostor. Načrtujeva štiri dni v tem okolju (34€ na dan z elektriko, toplo vido, takso...). 

Od tu nameravava kolesariti po tem otoku, obiskati bližnji nemški otok Syilt in s skuterjem pregledati zanimive točke. 

Tu je vetrovno in 18°C in rahlo je pršelo. Pozno popoldne se je zvedrilo in sva šla do obale. Otok je 12 x 5 km velik.

Glede na doživeti temperaturni šok v 24. urah, mi je mraz. :)

Upam, da bo jutri suho.

Z avtodomom na Dansko

Na poti do Danske

V sredo 3. avgusta sva se sredi dopoldneva odpravila z avtodomom proti Danski. Prvi dan sva prevozila dobrih 600 km v vročem dnevu in se ustavila na nama že znani lokaciji, brezplačnem postajališču Der Freistaat v bližini Sulzemoosa. Ponuja elektriko, brezplačen 'public' wifi in vodo in kemični wc. Res ugoden in primeren kraj za nočni postanek na poti.

Naslednji dan sva se odpravila dalje. Potovala sva po avtocesti št. 7. Promet je bil mestoma zgoščen zaradi dela na cesti, a je bil kljub temu kar tekoč. Avtocesto na več mestih širijo, popravljajo in širijo mostove.

Dan je bil peklensko vroč, saj je skoraj cel dan termometer kazal od 37 do 39°C. Bilo je tako vroče, da ni bilo treba posebej ogrevati vode za tuširanje in pomivanje poside, saj je bila ravno prave temoerature za uporabo. Vročino sva lažje prenašala samo zato, ker sva vedela, da bo naslednji dan skoraj 20°c manj 😉
Pod noč sva se ustavila v Bad Salzdetfurthu, na postajališču. Cena 5 €. Postajališče za 10 avtodomov je ob večjem parkirišču ob kopališču, ki ponuja solne kopeli. Je opremljeno z elektriko (1 €za 6 ur) in setvisom za avtodom. Postajališče se hitro zapolni, na srečo je možno parkirati tudi na bližnjem parkirišču v primeru gneče. 

Šele ob sončnem zahodu se je začelo ohlajati in ponoči je padal dež. Za nama je drugih 600 km. 

Nizozemska 2022 - v Nemčiji

Zjutraj sva se poslovila od Annemie in Ludota in jima obljubila, da se bova na naslednjem potovanju obvezno obrnila k njima. Res sem vesela, da smo ponovno skupaj podoživljali čase, ko smo izvajali seminarje za učitelje EU. Hvala obema za prijetne trenutke. 

Promet se je zgostil, bile so kolone kamijonov, a na srečo nisva imela zastojev. Pozno popoldne sva prispela v Klein Winternheim k teti Mimici, kjer sva imela prostor za najin avtodom.

Ker se le redko srečujemo, smo uživali v večernem klepetu in obujanju spominov.

Naslednji dan smo si dopoldne s sprehodom ogledali okolico in mesto.

Popoldne smo se z  Aleksandro, Bojanovo sestrično, peljali do Mainza in do krajev, kjer sta teta in stric živela pred leti. Na žalost so plohe preprečile, da bi uživali v lepi naravi in pogledih na bogato obložene češnje v nasadih. Smo se pa v bližnjem nasadu založili s svežimi jagodami, češnjami in marelicami, ki nama jih je za pot domov pripravila teta.

Zvečer naju je Aleksandrina družina povabila na okusno večerjo v italijansko gostilno Bella vista. Zares prijetno in okusno doživetje. Kako lepo je imeti stike z razširjeno družino. 

Tudi v bodoče si želiva čimveč podobnih stikov. Hvala, vrnite nama obisk v Sliveniji.