Nizozemska 2022 - otok Texel 2

Otok Texel je skoraj v celoti narodni park z imenom Narodni park Duinen van Texel. Zajema  pretežno vse sisteme sipin na zahodni strani otoka in velike obalne ravnice na severni in južni točki otoka. Svetilnik na severu pa je del UNESCOve dedisčine. 

Zahodno stran sva prejšnji dan prekolesarila po sipinah, kjer te navduši resnično izjemna narava. Le pohodniki in kolesarji ji zmotijo mir in spokojnost. 

Danes pa sva se z najino Hondo odpravila okrog otoka od kampa De Krim proti severu in nato na jug in nazaj. Vozila sva pretežno po kolesarski stezi ob asfaltno utrjeni obali. 

Na desni sva imela travnati nasip, kjer se je paslo na stotine in stotine ovc. Na levi pa Waddenzee morje. Ob obali so urejeni prostori za ptice in baje tudi tjulnje. Veliko obiskovalcev ima s seboj daljnoglede za opazovanje ptic in tjulnjev. 

Precej je bilo vetrovno in za kolesarje na navadnih kolesih kar zahtevno, električni pa so se peljali sprosčeno in pokonci, kot bi sedeli v foteljih. Ja, če te poganja le mišična energija imaš tu kaj delati. No midva tokrat nisva trpela, saj je večina dela opravila najina super Honda. :)

Proti notranjosti otoka se raztezajo obdelane njive, na pašnikih pa se pasejo drobnica in krave.

Na jugu je vasica Oudeschild z manjšo marino.

V vasi je slikovit mlin na veter. 

Večina hiš je majhnih s strmo streho in so namizane druga ob drugi ob cesti.

Peljala sva se mimo trajekta in se ustavila še v De Koogu, kjer sva nabavila vse potrebno za naslednje dni.

Ko sva prispela v kamp je števec pokazal 65 kilometrov. Zanimiv potep. Skuhala sva kosilo in začrtala pot za nasledje dni.

Kot ponavadi iskanje prostega mesta v kampu na naslednji destinaciji pomeni več telefonskih klicev. Večina jih je polno zasedenih. Končno nama uspe in sva na poti na celino. Čakava na trajekt. 

Pristanemo v Den Helder in pred nama je danes še 80 km do kampa. 

Ustavila sva se še na sredi 30 km dolgega nasipa, ki preči zaliv IJsslmeer, kjer je v bistvu sladka voda

V zalivu so številne vetrne elektrarne.

Na začetku in koncu nasipa so zapornice.

V zalivu veter livijo kajtarji, ki uživajo v vetru in vragolijah na vodi. 

Noč bova prespala v kampu Sudersé, kamor sva prispela ob sončnem zahodu.

Nizozemska 2022 - otok Texel

Texel je eden od nizozemskih otokov Wadden, ob obali Nizozemske.  Sipine, ki so del narodnega parka Texel so znane po številnih vrstah ptic. To je območje dolgih peščenih plaž, travnatih sipin s potmi in kolesarkimi stezami. Otok je dolg okrog 20 km in širok 8 km. V parku je muzej narave, akvarij in zavetišče za tjulnje in ptice.  

Dopoldne sva uživala v kolesarjenju po res čudoviti in edinstveni naravi severnega dela otoka. Sprehodila sva se po široki najsevernejši plaži otoka. Texel je posebej priljubljen pri ljubiteljih narave, in opazovalcih ptic. Povsod srečujeva pohodnike,  družine z malimi otroki in kolesarje. 

Po sipinah in sosednjih travnikih se pase na stotine ovac, ob mokriščih pa se zbirajo raznovrstne ptice. 

Posebej atraktiven in slikovit je svetilnik na severu otoka. Svetilnik Texel iz 19. stoletja ponuja panoramski razgled na morje.

V bližini je na plaži restavracija Kaap Nord, ki označuje najsevernejšo točko otoka. 

Veter je postajal vedno močnejši, a dokler piha v hrbet je dobrodošel. :)

Sprehodila sva se po plaži do morja in uživala prijeten morski zrak. 

Texel je prvi otok v nizu malih Frizijski otočkov, ki dajejo vtis 'stepping stones' z višine. 

Vrnila sva se v kamp in si pripravila kosilo. Po obvezni kavici sva spet sedla na kolo in se kljub kar močnemu vetru odpravila po sipinah južno v 12 km oddaljeni De Koop.

Sipine so tu res čarobne, porasčene s travo, grmičevjem in oblikovane v male gričke.

Vožnja po lepo urejeni kolesarki cesti z vetrom v hrbet je bila zelo prijetna. Uživala sem ob pogledu na ovčke, ki so se pridno pasle in na fazane, ki jih je tu veliko.

Najin cilj je bilo prijetno turistično mestece, ki leži ob morju in je bilo zaradi praznikov živahno polno turistov. 

Vrvež je podoben, kot v kakšnem mestu ob Jadranu. Tudi trgovinice imajo podoben izgled in ponudbo, z razliko, da poletnim oblekam delajo tu družbo tudi topla oblačila. Gotovo primerno vremenskim razmeram na severu. 

Na dolgi peščeni plaži je bilo veliko obiskovalcev, eni oblečeni za hladen veter, drugi so na pol nagi iskali sončne žarke. Tudi nekaj deskarjev je bilo v morju.

Ko sva se vračala v kamp nama je nasproti pihal veter 40 km/h. Vožnja je, čeprav po ravnini, bila kot vzpon na hrib.

Do sedaj sva na Nizozemskem prevozila že 400 km. Kar pridna sva, saj poleg vožnje tudi uživava v lepotah, ki jo nudi narava in okolje. 

Nizozemska 2022 - Vinkeveen

Po zajtrku sva se odpravila proti vzhodu. Voziva po pet pasovni avtocesti, ki ima še odstavni pas. Neverjetno, kako urejene in vzdrževane so ceste v tej deželi. Nikjer ne vidiš asfaltnih zaplat, kaj šele jam. Če se samo spomnim južne Italije. Res presenatljivo je urejno cestno vozlišče, ne glede ali si na avtocesti ali nekje na podeželjski cesti. 

Najin današnji vmesni cilj je področje bogato z jezeri in peščenimi otoki, Vinkeveen. 

Zanimivo, kako so ustvarili novo kopno, ki se kot sončni žarki zajeda proti stedini jezera. Na teh ozkih peščenih pasovih stojijo vile, manjše in velike, nekatere zelo moderne tudi krite s slamo. Slikovito. Pogled s ptičje perspektive je gotovo nepopisno lep. 

Takole je videti satelitski posnetek v Googlu. 

Mesto je kot ena dolga ozka ulica s hišami na obeh straneh, do hiš pa vodijo mostički, ki prečijo kanal. Dobila sva manjše parkirišče, kar je tu seveda luksus ob tako malo prostora. 

Vsepovsod po kanalih cvetojo beli in rožnati lokvanji. 

V vasi sva šla na kapučino v bližnjo gostilno.

Vinkeveen je najbolj znan po Vinkeveenskem jezeru in območju jezer in peščenih otokov vzhodno od vasi. Na severni obali jezer je marina.

S kolesom sva si igledala del te pokrajine. Šla sva tudi na manjši otoček, kjer se zbirajo potapljači in kopalci. Opozorili so naju na krajo koles, ki je v Amsterdamu in okolici vsakdanji problem. Imajo celo poseben prometni znak, ki kaže, kako tat krade iz avtomobila :).

Po kosilu sva se odpravila naprej proti otoku Texel. Cesta je ravna in lepa, le skozi vasi malo bolj ozka.

Nizozemska je ena izmed gosteje poseljenih dežel, a ima prostrana območja njiv in je poljedeljsko razvita. Povsod se pasejo krave in drobnica. Veliko je tudi konjev. 

Preden sva prišla do trajekta v Den Heder, sva se kar nekaj kilometrov vozila ob peščenem nasipu, ki varuje to stran kopnega pred morjem.

Vožnja s trajektom traja dobrih 20 minut.

Imava lep sončen in kar topel dan.