Potepanje po Ženevi

Četrtek, 12.6.14

Najprej se z avtodomom odpraviva v Švico v 35 km oddaljen kamp ob jezeru, 8 km pred Ženevo. Lepo urejen kamp in ustrezno tudi dražji (42 evrov) tudi sicer so cen v Švici višje kot v Franciji. Takoj ko zaparkirava, se s kolesi odpraviva v mesto.

 

Dostop do mesta s kolesi je zelo enostaven, ker je ob celotni poti kolesarska steza. Ogledala sva si najzanimivejše točke mesta. Od povsod je lepo viden okoli 100 m visok, značilen ženevski vodomet, poslikan od turistov z vseh mogočih strani.

Možen je dostop prav do njega, ker je usmerjen tako, da voda pada stran od dostopnega pomola.  Zanimiva je tudi cvetlična ura v parku, postavljena v čast švicarski urarski industriji. Menda je narejena iz 6500 cvetov.

Na obeh straneh zaliva, kjer odteka voda iz Ženevskega jezera so lepo urejeni parki, s širokimi sprehajališči polnimi turistov. Prekolesarila sva vse do evropskega centra OZN, ki pa je veličasten le na slikah, saj ga v resnici zaradi gostega drevja in ograj skoraj ni opaziti. Dostop do njega pa zaradi strogega varovanja ni mogoč. Ženeva je sedež mnogih svetovnih organizacij, kot na primer svetovne meteorološke organizacije, rdečega križa in rdečega polmeseca in podobno. Slučajno sva bila priča tudi manjši ladijski nesreči, ko je turistična ladja po nesreči trčila v most in nato še v bližnji pomol. Na srečo ni bilo nič hudega razen poškodovane pločevine in lesenega pomola. V trenutku so se ob ladji znašli 4 policijski čolni.

 

Po kosilu v obalnem bifeju sva prekolesarila še stari del mesta, si od zunaj ogledala zaprto katedralo. Spustila sva se do velikega promenadnega sprehajališča, polno turistov in domačinov, kjer je veliko spominsko obeležje z 5 m visokimi kipi začetnikov reformacije. Ženeva je prijazno mesto pešcem in kolesarjem, zato je  bilo s kolesom zelo enostavno opraviti ves ta ogled.

Takole pa po celodnevnem potepanju zgleda moje pregledovanje fotk in pisanje bloga.

 

Od Chamonixa do Eviana

Torek, 10.6.14

V torek zjutraj sva se odpravila do Eviana. Potovala sva skozi Švico, kjer sva se s prelaza (1500m.m.) od koder je bil lep pogled na dve dolini spustila na 400 m.m.  in se peljala mimo kraja Martini.

 

Pot sva nadaljevala mimo vzhodnega dela Ženevskega jezera nazaj v Francijo in se ustavila v kampu Les Huttins (N 46,39422 E 006,52817) v kraju Amphion blizu Eviana. Kamp je 2. kategorije, cena je ugodna, 18 evrov skupaj z elektriko, je urejen in čist in ima pa vse kar potrebuješ (toplo vodo za pomivanje posode, tuš).

Sreda, 11.6.14

 

 

V že vročem dopoldnevu sva se s kolesi odpravila v Evian. Zaradi prometne obalne ceste sva se odpravila po lokalnih ulicah po strmem klancu navzgor do centra mesta Evian.

 

Evian je znano turistično mondeno letovišče, kar se takoj opazi po lepo urejenih sprehajališčih ob morju, hotelih in enem od največjih casinojev v Evropi z impozantno fasado. Poleg tega je svetovno znan po ustekleničeni vodi Evian. 

 

 

V starem delu mesta sva šla mimo spomeniško zaščitene stavbe, prve polnilnice te vode.

 

Kolesarila sva po lepi promenadi ob jezeru, občudovala vodomet pojoče fontane. Mesto ima lepo urejene parke z veliko rož in dreves, ki nudijo prepotrebno senco v vročini. 

 

Za pot nazaj sva uporabila brezplačno 100 let staro mestno vzpenjačo na »zajlo«, ki naju je po 1 km dolgi vožnji pripeljala na zgornji del mesta, od kjer sva se po pobočju počasi spustila do kampa. Še pred tem pa sva malo pred kampom ustavila pri lepo oblikovani fontani, z res lepim razgledom na jezero, kjer stalno teče ta znana voda in si jo lahko vsak sam natoči po želji. Seveda, sva si jo vzela tudi midva, ker je v teh vročih dneh zelo potrebna.

V bližini kampa je športni park, luna park, mini golf in velika lepo urejena plaža, ki je bila polna kopalcev. Voda je kljub začetka junija že povsem primerna za kopanje, saj ima več kot 20 stopinj. 

 

Po vročem dnevu je je bilo prav prijetno zaplavati in se osvežiti v mirni sladki vodi. Zanimivo, kako si ves čas predstavljava, da je to morje., zaradi turistov, lepe obale in morskega vzdušja.

Kolesarjenje po dolini Chamonix

Ponedeljek 9.6.14

Danes sva se dopoldne odpravila kolesarit. Najprej sva odpeljala proti St. Gervais, a pot ni bila najlažja, saj sva odkrila, da do tja pelje le avtocesta, po kateri ne moreva s kolesi in druga skoraj gorska pot skozi vasico Vaudagne.

 

Vroč dopoldne in strmina sta naredila svoje, vsaj meni, ki nisem prav ljubiteljica kolesarjenja v hrib. Ko sva prispela do vasice, se je pot začela strmo in vijugasto spuščati v dolino. Ob misli, da bi morala odpeljati vso to strmino tudi nazaj, sem skoraj obupala, a sem hkrati tudi takoj našla rešitev. Vlak. Pred par dnevi sva namreč opazila, da na se lahko kolo prevaža tudi z vlakom.  Ko sva prispe4la v dolino, sva ugotovila, da bi porabila preveč časa, če bi šla do St.

 

Gervais, zato sva se raje z vlakom iz Servoza vrnila do Chamonixa, pojedla kosilo in se odpravila v drugo smer te doline proti Argentiere, na koncu doline v smeri proti Švici.

 

Tam sva videla, da se ledenik Mer de Glace konča nad tem krajem kot visoka ledena pečina. Skoraj neverjetno, kako dolg in debel je ta ledenik. Še par let nazaj so vsi ti ledeniki v tem okolju segali skoraj do doline.

 

Bil je izredno vroč dan, da smo v gorskem svetu sva se zavedala, ko sva doživela kontrast med veliko vročino v dolini in nenadnim sneženim metežem v visokih gorah. V teh krajih doživiš v istem dnevu velike temperaturne razlike. Zaradi mrzlega zraka, ki prihaja z ledenikov se temperatura ponči zniža pod 10 stopinj v kontrastu z dnevnimi, nad 30 stopinj. Ponoči potrebuješ toplo odejo.