Rim tretji dan

PETEK, 22.6.2012

Zgodnje vstajanje in zajtrk. Zakaj? Ker od 8.30 do 17.00 stavkajo vsi javni prevozniki v Rimu. Hitiva do žel. postaje Due ponti, ujameva vlak in se odpeljeva do mesta. 

 

Na Piazza del popoli, se presedeva na avtobus 217 in se odpeljeva do Koloseja, največjega rimljanskega amfiteatra, ki je lahko gostil 50 000 obiskovalcev. Razveselila sva se, ker je ob tej uri le peščica turistov stala v vrsti za ogled znamenitosti. A veselje ni trajala dolgo, saj so nas tik pred odpiranjem obvestili z letakom, da danes ne bo nič z ogledom, ker tudi oni stavkajo. Najin načrt je torej splaval po vodi. Povzpela sva se na griček nad Kolosejem, od tam naredila nekaj posnetkov. 

Imela sva namen obiskati tudi Foro Romano, centralni del starega Rima in grič Palatin (na tem mestu je bil ustanovljen Rim po zmagi Romula nad bratom Remom) kasneje takoimenovan rimski »Beverly hills« z najuglednejšimi stavbami tistega časa, a žal zaradi stavke tudi zaprta. Odločila sva se, da ga obhodiva kot tudi večina drugih razočaranih turistov. 

Že jutranje sonce je žgalo in jemalo vid. Na obhodu Cirko massimo (starorimski stadion za konjske dirke dolg 400 metrov)  sva srečala mlad par. Na njunih majicah je bil napis Slovenija, zato sva ju ogovorila in odkrila, da sta pravzaprav iz Argentine (ona Kržišnik, on Modic), njuna dedka pa sta iz Slovenije. Oba sta govorila odlično slovensko, kljub temu, da sta že tretja generacija. Povedala sta nama, da so z zborom na turneji po Evropi. Zbor je pred dnevi koncertirali tudi na Sveti gori v Novi Gorici. Kakšno naključje.

V hudi sončni pripeki sva pot nadaljevala na Capitolino (nekdanje centralno versko središče, danes pa sta tu dva muzeja), od koder je lep pogled na ostanke Foro Romano.

 

Najina naslednja točka je bila Piazza Venezia in spomenik Vitoriu Emanuelleju (prvi kralj združene Italije, njegov general Garibaldi, ga opazuje iz sosednjega griča). 

V sončni pripeki se je prilegel ogled notranjosti muzejev in bazilike. V opoldanski vročini sva si zaželela kosilo in postanek in zgolj slučajno zašla v judovski predel geto, ki še danes kaže povojno sliko. Zanimivost tega predela, od koder so fašisti in nacisti v eni noči zbrali in odpeljali v Aushwitz več kot 1000 njenih prebivalcev. V ta spomin so na medeninastih ploščicah v tlaku ozkih uličic napisana posamezna imena in datumi odpeljanih v taborišče. V bližini sva si ogledala Portico D'Otavia, ostanke Otavijine palače, sestre prvega rimskega cesarja Avgusta in del amfiteatra. 

Po kosilu sva se peš odpravila ponovno do Vatikana, ker sva upala, da morda v popoldanskem času e bo več toliko gneče, žal se nama tudi tokrat ni posrečilo vstopiti v cerkev svetega Petra, zaradi predolgega čakanja v vrsti na pripekajočem soncu.

Dan sva ponovno zaključila s sproščujočo osvežitvijo v bazenu.

Rim - ogled

Četrtek 21.6.2012

Zajtrk. Obvestilo v kampu sporoča - v petek po 9.30 stavkajo vsi javni prevozniki. Uffff. Treba bo zgodaj vstati, če hočeva naslednji dan priti do centra mesta.
Tokrat se v center odpraviva z avtobusom št. 200, nato prestopiva na 280 in se odpeljeva do Vatikana, samostojne suverene državice v osrčju Rima. 

Pogled na trg s belimi stebri in cerkev  sv. Petra je impozanten. Vroča pripeka, ogromna vrsta čakajočih turistov že v dopoldanskih urah naju so naju odvrnile od namere za ogled notranjosti tega svetega sedeža, še posebej, ker sva ga pred leti že obiskala. 

Tokrat sva ga zato le ujela v najine objektive. Posedela sva tudi v hladni senci stebrov in v mislih zaželela sreče vsem našim in najbližjim, kot se na takem mestu spodobi. 

Od tu sva se odpravila do gradu Sant Angelo zgrajena za grobnico cesarja Hadrijana , nadaljevala pot po senčnem drevoredu ob Tiberi in se kljub res hudi vročini peš podala na grič, kjer domuje spomenik posvečen Giuseppe Garibaldiju (general piemontskega kraja Viktorja Emanuele II, ki je iz mestnih državic ustanovil združeno Italijo), v bližini stoji spomenik žene Aniti, ob cesti pa so doprsni kipi njegovih vojakov. Najin trud je bil poplačan s prekrasen pogledom  na panoramo meta Rim in njegove okolice. 

Od tu sva se spustila do Tibere, jo prečkala in nadaljevala pot čez Campo de fiori s tržnico in veliko kavarnic vse do Piazza Navone, kjer je množica slikala njene znamenitosti, občudovala likovne stvaritve umetnikov, sedela ob treh zanimivih vodnjakih in si privočila obed ali kavo v številnih restavracijah. 

Pridružila sva se jim in tudi sama uživala ob ogledu tega dela mesta. 

Najina zadnja točka je bil Pantheon, imenitno ohranjen spomenik iz antike, ki ga je zgradil Hadrijan. Kupola  sezidana iz opeke je bila do leta 1960 največja na svetu. To je bila najina zadnja točka tega dneva. V kampu sva še debelo uro uživala v prijetno osvežilni vodi bazena in tako malo pozabila na vročino tega dne in ohladila utrujene ude.

Potepanje po južni Italiji

TOREK, 19.6.2012 in SREDA, 20.6.2012

 V torek 19.6.2012 sva prevzela avtodom pri Kopteksu (Poessll Ducato avtomatik 3.0) in se ob 15.00 uri odpravila na štirinajstdnevno potepanje po južni Italiji. Prenočevala sva v kampu blizu Firenc (Firenze Internazionalle). 

Sreda

Po zajtrku sva se odpravila proti Rimu. Potovala sva brez težav kljub gostemu prometu in velikemu številu kamionov. Vreme je bilo sončno, temperatura pa je hitro naraščala in že pred v dopoldanskem času dosegla 37°C, tako nama je termometer v avtu je vso pot kazal zunanjo temperaturo 37/38 °C. Če sva se ustavila, pa je poskočilo na 43°C.

Ob 13.00 sva prispela do naslednje destinacije, kamp s 4 zvezdicami, Village Flaminio, v severnem delu Rima. 

Kamp je zelo lepo urejen, z zglednimi sanitarijami, vročo vodo, poskrbljeno je tudi za pranje in sušenje perila. Teren je raven in urejen za šotore, prikolice in avtodome. Poleg tega je v okviru kampa tudi bazen. Kamp ima WI-FI plačljiv (2 Eura na dan) dostop do interneta. Dobila sva lep senčen prostor, uredila vse potrebno in se odpravila na popoldansko potepanje po Rimu.

Iz kampa se v center mesta lahko odpraviš z avtobusom, ki ima postajo tik ob kampu ali pa z vlakom, do katerega je potrebno pešačiti cca 10 minut ob robu hitre in zelo prometne ceste (precej neprijetna izkušnja). Odločila sva se za vlak, ki te pripelje od postaje Due ponti do končne postaje Piazza del popolo (najstarejši rimski obelisk Ramzesa II). Na  železniški postaji Due ponti sva na vlak v hudi vročini čakala kar debelo uro, zaradi nekakšnih težav z vlakom.

Po 10 minutah vožnje sva prispela v mesto in v preostanku popoldneva nekaj časa posedala med ostalimi turisti po Španskih stopnicah. Ob vzpenjanju po njih sva si zamišljala, kako hodijo sloke manekenke oblečene v najnovejše primerke visoke mode. 

Nato sva se odpravila do oblegane Fontane di Trevi, se slikala in vrgla vanj kovanec z željo, da se spet kdaj vrneva na ta kraj. 

Občudovala sva izložbe (ali bolje nemarno draga oblačila) prestižnih trgovin znanih znamk, opazovala poulične umetnike in se zlila v reko turistov iz vsega sveta, ki se je vila od znamenitosti do znamenitosti, predvsem pa smo si vsi ves čas gasili žejo in iskali senco zaradi sončne pripeke. Mesto Rim ponuja na vsakem koraku kaj zanimivega, zaradi neskončne množice ljudi, gneče tako na pločnikih kot tudi na cesti pa te tudi izčrpa. V kamp sva se vrnila utrujena in pregreta po 21.00 uri.