Barcelona, ponedeljek,10.5.2010

Ponedeljek je postregel z lepim sončnim jutrom in odpravila sva se na nadaljevanje odkrivanja lepot Barcelone. Presenečena sva bila nad množico ljudi, pretežno turistov na vseh kloncih mesta. Barcelona je nedvomno popularna destinacija za potovanja. Med vožnjo sva občudovala urejena pročelja stavb, urejene ulice z drevoredi, visoke palme in bogato kulturno dediščino mesta, v katerem so ustvarjali mnogi znani španski umetniki. 

Presenetila naju je urejenost promenad in sprehajalnih poti v sredini avenij, v večini ulic so ob pločnikih drevesa, tako da je mesto precej zeleno. Uredili so tudi kolesarske steze in na mnogh mestih si lahko sposodiš kolo in z njim varno raziskuješ mesto. Kljub gostemu prometu pa za razliko od Madrida v Barceloni nimaš vtisa, da se tako močno duši v pločevini in izpušnih plinih. Najprej sva se odpravila do Parc d'Espanya Industrijal, ki ga opisujejo kot čudaškega, saj izstopa po vseh svojih elementih, od skulpture ogromne pošasti, stopnišč, pa do niza velikih svetilnikov vzdolž njega. Je pa priljubljeno mesto za obiskovalce, saj lahko uživaš ob vodnjakih, na klopicah ali zeleni travnati podlagi, otroci pa imajo veliko opremljeno igrišče. Bil nama je všeč. Od tu sva se podala peš do Parka Miro, kjer stoji visoka abstraktna Mirojeva skulptura Ženska in ptica. Nadaljevala sva proti Placa d'Espanya, ki se začne z ogromim krožiščem okrog velikega vodnjaka, ob njej je opečanata bikoborska arena, na drugi strani dva visoka opečnata stolpa, ki označujeta vhod v veliko in skoraj več sto metrov dolgo avenijo, ki je bila v času olimpijade opremljena z vodnjaki na obeh straneh, ki se zaključijo z središčnim vodnjakom pod impozantno zgradbo Muzeja katalosnke narodne umetnosti. 

Določene dneve v tednu tu lahko zvečer uživaš ob enkratni predstavi, ki jo harmonično prirejata glasba, mavrična svetloba in vodni curki iz neštetih vodnih šob vodnjakov. Jaz sem to lepo predstavo doživela pred leti, midva pa sva jo tokrat na žalost zamudila. Na ploščadi muzeja sva občudovala prekrasen pogled na mesto. Najin naslednji cilj je bilo centralno prizoriče Olimpiade leta 1992. Sprehodila sva se mimo centralnega stadiona, obsežnih ploščadi, lepo urejenih in opremljenih s skulpturami španskih avtorjev, slikala sva se ob futurističben stolpu, oblikovanem delno v stilu Gaudijevega in Mirojevega ustvarjanja, ki je bil namenjen oimpijskemu ognju. Od tu je tudi lep razgled na veliko obzidje trdnjave Montjuic in južni del mesta. Celotno območje leži v ogromnem parku. 

Po dobrem kosilu na Paca Reial sva se sprehodila do pristanišča in se od tam podala do bivše Olimpijske vasi, ki je danes preurejena v sodobno stanovanjsko naselje s hoteli in poslovnimi stavbami in lepo peščeno plažo. Barcelona je mesto, kjer iz ulice stopiš lahko na plažo, saj ima par kilometrov urejenih peščenih plaž, kjer so se že sončili prvi kopalci. Bojan je preizkusil toploto morja, seveda le do kolen, a ga ni pav prepričala. Potepanje sva zaključila s sprehodom po gotski četrti, pred katedralo sva si privoščila zadnjo sangrijo, opazovala množico mimoidočih turistov in se mimo uličnih zabavljačev odpravila v kamp, kjer recepctorka za razliko od drugih kampov, ni razumela niti besedice v tujem jeziku.

Barcelona, 9.5.2010

Jutro je bilo hladno in oblačno, ko sva se ponovno odpravila v Barcelono, a se je čez dan razvedrilo in nama zopet poklonilo lep pomladni dan. Tokrat sva se odločila za dvodnevni ogled mesta s turističnim avtobusom, saj sva želela pokukati v vse turistično zanimive kotičke mesta, pa tudi cena je bila za dvodnevno karto ugodnejša. Že prejšnji večer sva naredila načrt ogledov, tako sva prihranila čas in dobro izkoristila postanke. 

Najprej sva se odpravila proti Sagradi Familii, simbolu, ki si ga mora ogledati vsakdo, ki obišče Barcelono. To je le ena izmed čudovitih stvaritev, ki jo je načrtoval a ne uspel dokončati za časa življenja veliki arhitekt Gaudi. Cerkev Svet Družina tudi danes še ni končana in buri različna mnenja o njenem dokončanju. Zanimivo je obiskati muzej, ki prikazujejo tehnike, ki jih je razvil Gaudi za gradnjo stebrov in visokega stropa in kaže primere iz narave, ki so navdihovali umetnika, ko je vsak del zgradbe stiliziral s simboli iz narave (veje dreves, palmovi listi, sončnice, razni cvetovi, živali ...). Notranjost je še nedokončana, vendar pa del, ki je dokončan, obiskovalcu jemlje dih. Sagrada Familia je neverjetno elegantna, pravljična, nikakor ne spominja na cerkev in je vidna daleč naokoli. Ne moreš se načuditi domišljiji, ki je kreirala to mojstrovino. 

Od tu sva se odpravila v Park Guell, ki leži na grebenu nad Barcelono in je v bistvu Gaudijev neuspeli projekt, saj so uspeli zgraditi le dve hiši od načrtovanih 60. To je čudovito pravljično mesto za obiskovalce, kjer se lahko naužijejo lepote oblikovanja parka in hiš, se spočijejo na valoviti keramični klopi, ki obdaja ploščad, se slikajo ob zmaju na stopnišču ob vhodu v park s stavbama s čebulastima strehama ob strani in se sprehodijo po zanimivih, nenavadnih delih parka, podhodih in stezah. 

Na vhodu v park sva srečala dva znana Slovenca, Zmaga Jelinčiča Plemenitega in njegovo ženo. Izmenjali smo nekaj besed, se poslikali in zaželeli lep dan. 

Pogled na Barcelono je iz parka enkraten. Po tako bogatih vtisih ob Gaudijevih stvaritvah sva se odpravila s starim električnim tramvajem tramvia Blau do vmesne postaje, pod hribom Tibidabo, kjer je velik zabaviščni park od leta 1902. Nedeljo sva zaključila s sprehodom po ulicah okoli La Ramble, uživala ob gledanju uličnih zabavljačev, poslušala izvajanje dveh jamajških pevcev in kitaristov, ki sta s svojim ubranim petjem pritegnila veliko občinstva. Pred odhodom v kamp sva se celo pridružila nekaj plesalcem na ulici.

Barcelona, sobota, 8.5.2010

Iz kampa v El Masnou sva se dopoldne z vlakom odravila v center Barcelone. Barcelona leži ob morju in je prestolnica kataloncev in po popularnosti že prekaša glavno mesto Španije. Izstopila sva v Plaza Catalunia, kjer se je že zjutraj trlo ljudi, pretežno turistov. Od tu se lahko sprehodiš v različne smeri, saj je kar nekaj ulic namenjenih sprehajanju, ogledovanju uličnih predstav in stojnic z raznovrtnim blagom in majhnih in večjih trgovinic in trgovin. 

Najprej sva se pridružila ogromni množici, ki se je valila proti La Rambli, najbolj priljubljenem skoraj dva kilometrskem sprehajališču v mestu, ki sega od Placa de Catalunia do Kolumbovega spomenika v pristanišču. Polna je kavarn, bifejev, restavracij, uličnih stojnic in uličnih umetnikov in zabavljačev. Tu prodajajo tudi male hišne ljubljenčke, od raznovrstnih ptic do želv in drugih malih živalic. Na obeh straneh so zanimive stavbe in ulice, ki vodijo do palač, cerkava, stolnice in drugih turistično zanimivih kotičkov. V sredini La Rambla je na sredi sprehajališča lep talni Mirojev mozaik. Pazila sva na nahrbtnike, saj je ta kraj znan, da ti lahko kaj izmaknejo v množici. 

Ogledala sva si in poslikala Kolumbov spomenik, visok steber obdan z levi, na njem pa kip Kolumba, ki z roko kaže proti Ameriki. Sprehodila sva se po aveniniji ob pristanišču in se odpravila proti znameniti gotski katedrali, ki stoji v Gotski četrti. Ta del Barcelone je poln ozkih, tlakovanih ulic, po katerih se sprehajajo turisti. Odločila sva se, da najino pohajkobvanje nadaljujeva po tej četrti, ki je srednjeveško srce mesta. Ogledala sva si notranjost cerkve santa Maria del Mar, eden najlepših prmerov katalonske gotike, z izjemno visokimi in špičastimi stropovi, kjer sva lahko opoazovala poročni obred. Potrem sva nadaljevala pohajanje po zanimivih ozkih ulicah tega predela in se v večernih urah vrnila v kamp.