Inari v polnočnem soncu

Četrtek, petek 18.6,09, 19.6.09

Tokrat nas je že drugič po oblačnem dnevu presenetilo polnočno sonce v polnem sijaju. Čeprav sem že skoraj spala, me je posebna rumenkasta svetloba, ki je nenadoma zasvetila skozi debele zavese v sobi, opomnla, da je polnočno sonce 'na pohodu'. Vzela sva aparat in naredila nekaj posnetkov z balkona najine sobe. Obrnjena je proti soncu in zato sva z užitkom občudovala to posebnost teh krajev. Udeleženci so zunaj iskali najboljše točke za slikanje Laponskega sonca.

Četrtek je sicer izzvenel v delu z ejournalom, saj so udeleženci postali že pravi eksperti. Moja skupina C je delovna in zelo zainteresirana in v veselje mi je deliti z njimi moje izkušnje. Po 17.00 uri je del skupine odšel na polet nad jezerom, nato je bila večerja in po večerji se je večina odpravila na farmo severnih jelenov. Z Bojanom pa sva šla 'down town' po nakupih spominkov. Termometer je sicer kazal 9°C, a ker je pihal leden veter z jezera, sem imela občutek, da je le okrog 0°C, brrrrrr... Oblečena sem bila v vsa topla oblačila, kar sem imela s seboj, pa me je vseeno zeblo.

Midnight-sun Course - eJournal

Ponedeljek, torek in sreda, 15-17-junij 09

Stekel je seminar, ki se ga udeležuje 45 učiteljev iz 16 držav EU. Prenočujemo v Hotelu Kultahovi v Inari, seminar pa poteka v bližnji šoli, ki služi ohranjanju Sami kulture (jezika, navad, obrti...). Delo poteka v delavnicah in raznih dodatnih predstavitvah. Ob uradnem delu pa je poskrbljeno tudi za spoznavanje naravnih lepot Laponkse in kulturnih znamenitosti kraja.

Ponedeljek je bil kar precej utrudljiv, saj smo imeli delavnice do 17.00 in se nato odpravili v SIIDA muzej Sami kulture v centru mesta. Muzej slikovito predstavlja njihovo kulturo in zgodovino od začetka izpred 12.00 let, takoj po ledeni dobi. Tam smo se tudi podkrepili z dobro lokalno hrano - jelenov golaž na lokalni način. Ker je bil dan precej sončen in se ta čas vreme hitro spreminja, smo se odločili, da namesto v torek kar danes z ladjo obiščemo nekaj kilometrov oddaljeni sveti otok Ukko island, ki je znan po čaščenju poganskih bogov še pred prihodom krščanstva. Izlet je bil pravo doživetje, saj je pogled z otoka nudil enkratne poglede na jezero in ostale bližnje otoke (skupaj naj bi jih bilo kar 3318). Vračali smo se okrog polnoči, a polnočno sonce so na žalost zakrivali oblaki.

V torek so udeleženci že bolje spoznali okolje eJournal, sami tudi že ustvarili nekaj zanimivih člankov, zvečer pa smo skupaj pripravili nacionalno srečanje s pokušino jedi in pijač 16 držav. Bilo je res lepo in prijetno doživetje.

Sredino popoldne smo preživeli v prijetn družbi Sami vodičke Irine, s katero smo se z avtobusom odpravoili do Sami vasice Nellim, na V delu jezera Inari. Obiskali smo njihovo pravoslavno cerlkvico, se od'pravili do nekaj kilometrov oddaljene izliva jezera Inari v reko Pacioki, ki teče v Barnentsovo morje. Peljali smo se ob dvokilometrski obmejni coni z Rusijo. Vstavili smo se na mostu čez reko in ovekovečili lepote narave in sebe. Natao smo odšli v vasico Nellim, kjer so nam prikazali domače izdelk in oblačila. Ena najstarejših domačinl nam je zapela nekaj Sami pesmic v vseh treh jezikih Sami, starejši domačin pa je ubrano zaigral na dvojne orglice. 

Obisk smo kronali s slastnimi Sami jedmi, ki so jih sestavljali sami domači proizvodi (bela riba, losos, severni jelen na različne načine z dodatki njihovih začimb, krompir, kruh, jagodičevje, oskusni namazi in sladice, z obveznim čajem iz treh različnih domačih zelišč). Vse nas je presenetila ta pestrost hrane, saj na pogled okolica daje vtis nerodovitne zelmje z mahom, iglavci in brezami. Vrnili smo se zvečer, če temu sploh lahko v tem času to rečemo (Italijan je pripomnil, da pozdrav dober večer ne pride v poštev ob teki svetlobi), ki sva ga zaključila s prijetno savno (imava jo namreč kar v svoji sobi!!!). Občudovali pa smo tudi polnočnno sonce.

Inari

Nedelja, 14.6.2009

Hotelski zajtrk ob 8.30 s celotno mednarodno skupino tutorjev in odhod proti naši destinaciji Inari (cca 70 km). Polovico poti smo se vozili ob eno izmed največjih jezer Inari, ki ima 3318 otokov. Pot je resnično slikovita, jezero, kamnita obala, drevje, otočki. Lahko bi človek naredil nešteto posnetkov. Ker nismo imeli veliko časa, so posnetki nastali kar med vožnjo. Kot naročeno so nam pripravili presenečenje tudi seveni jeleni, ki so se v krdelu pasli ob cesti in mirno prečkali cesto, ko smo se ustavili. Pa še ena zanimivost. V nedeljo dopoldne smo opazili, da avtomobile ustavlja policija in ko smo prišli na vrsto tudi mi, je policist ponudil Bojanu cevko in spoznali smo, da kontrolirajo alkoholiziranost voznikov. Moral je priti na Finsko, da je to prvič izkusil (ha, ha). Vse skupaj je trajalo 5 sekund in to sredi ceste. Zares so učinkoviti. Lep primer, kako hitro in enostavno preverjati to nadlogo.

Dopoldne smo prispeli v Inari, majhno mestece ob jezeru Inari z bogatim muzejem Sami kulture (SIIDA). Sami, po naše Laponci, živijo v Rusiji, Finski,Švedskem in na Norveškem.
Odpravili smo se do šole (laponske kulture), kjer smo preverili delovanje opreme za seminar in uredili učilnice. Ob 14.00 smo sprejeli skupino deležencev seminarja, ki je proispela iz letališča. 

Pozneje smo se z čolnom odpravili do nekaj km oddaljenega otoka, kjer načrtujemo organizirati nacionalni večer s pokušino jedi, ki so jih prinesli s seboj udeleženci iz 17 držav EU. Otok je zelo zanimiv, nedotaknjen in slikovit.

Ob 18.00 smo imeli uradno predstavitev programa seminarja, izvajalcev in udeležencev. Po večerji pa je bila na programu, kaj drugega kot savna, za vse tiste, ki jo nimajo v sobi. Midva si jo lahko privoščiva kar v svoji sobi.