Opazujem okolico, vse povsod leži kopica smeti. Posebej smetno je bilo v bližini Leskovaca, kjer je ogromno toplih gred in odpadne plastike vsepovsod. Dvomim, da bi mi sedaj teknile leskovačke pleskavice.
Ko sva prečkala grško mejo, je carinarka dolgo gledala najini osebni izkaznici. Najprej je vprašala, koliko časa veljajo. Bojan ji je povedal, da so nove in da najbrž veljajo 10 let. Pa se carinarka začudi: "Kako pa, da na tej piše trajno?" Takrat se spomnim, da so mi povedali, da je to moja zadnja osebna in jo ne bo treba več podaljševat ( to si pruslužiš, ko si star ....)
Potrdim ji, da je moja trajna. Ona pa: "Zakaj pa?". Jaz ustrelim: "Ker sem stara!" Me pogleda, se zasmeje in mi tolažilno z nasmehom reče:" Ne, me niste!
Še dolgo sva se smejala na ta račun.
Pot sva nadaljevala čez prelaz na 1820 mnm, kar pa ne opaziš, saj voziš po gostem gozdu. Serpentine te počasi pripeljejo do prelaza, kjer so še istanki nedavnega snega. Prelaz je zavit v oblak, temperatura pa 3°C. Zanimivo doživetje.
Zaključiva v kraju Kastoria, kjer prenočiva v postajališču za avtodome.
Ni komentarjev:
Objavite komentar