Pot mimo zgodovinskih ostankov

Plesalka / Danserens hall

Zjutraj se pred odhodom še sprehodiva do bližnjega pristanišča in prijetne ribiške vasice Skillinge. 

Všeč so mi ljubke pritlične hiše s strmo streho, največkrat v črnobeli barvi. Hodiva med hišami, ki jih obdajo raznobarvni cvetovi trajnice hollyhock. 

Zdi se da je ta roža nekakšen simbol vasi, saj na klopcah ored hišami ponujajo njena semena. 

Sprehodiva se po ozkih prijaznih uličicah do vaške cerkvice s posebnim zvonikom. Na vrhu strehe cerkvice (na desni na sliki) stoji lesen rombu podobna konstrukcija, v katerem je majhen zvon.

Tudi notranjost cerkvice je prijetno domača in svetla. 

Ogledava si še nekaj ozkih, zavitih in zelenih uličic in ljubkih hiš z dvorišči.

Nato nadaljujeva potovanje ob obali proti severovzhidu. Voziva se po ravnini po lokalni cesti, na obeh straneh obdani z obsežnimi polji pšenice, koruze in krompirja.

Že nekaj časa ugotavljava, da naju pokrajina in naselja spominjajo na naše Prekmurje. Nekatere hiše imajo celo slamnate strehe 

Ta del Švedske je pretežno ravninski, le občasno valovit svet. Na poti se ustaviva pri najdišču skalnih rezbarilij.

Sredi polja na majhni vzpetini je večja skala, kjer so lepo vidne rizbarije v skali stare več kot 3000 let.

Spomenik se imenuje Plošča plesalke ali v švedščini Dansarens häll , kjer, kot pišejo na tabli, lahko na površini skale opazimo več kot 550 figur in 700 vdolbinic. To je torej najbolj figurativna skala Skåne. 

Najbolj pomemben element je velika figura, ki se običajno imenuje Plesalka, po kateri je najdišče dobilo ime..

Vklesane kamnine so odkrili na obsežnih geografskih območjih in pripadajo različnim časovnim obdobjem. Najpogosteje izvirajo kamnine iz bronaste dobe, okoli 1800-500 p.n.št.

Vrezbarije običajno najdemo na skalnih ploščah, pai tudi na razsutih balvanih. Fgure so pogosto izklesane, namesto vklesane.

Imela sva čast obiskati muzej v naravi na Norveškem v Alti, kjer je ob morju na ogled veliko res zanimivih kamnitih ustvarjanj prazgodovinskega človeka. (stone carvings)

Podobe na skali v teh krajih tu je mogoče interpretirati kot simbole moči, magije, plodnosti in tradicije. 

Poleg edinstvene Plesalke je v kamen vklesanih še več kot 200 odtisov stopal, ki jih včasih interpretirajo kot odtise bogov, pa tudi ladje, jezdeci, stoječi na konju, kače, razpela, spirale, sekire in vdolbine sklede.

V zahodnem delu območja so tri grobne gomile iz zgodnje bronaste dobe,kjer so nasli tudi zanimive darove iz tega časa.

Naslednjič se ustaviva v kraju Kivik, kjer je muzej na prostem.

V kraju Kivik, je ogromna gomila manjših skal v obliki nizkega griča z vhodom v grobnico. V času, ko so na tem področju gradili železnico, so kamne grobnice uporabili za njeno gradnjo in tako oskrunili zgodovinski spomenik, ki so ga kasbeje rekonstruirali po zapisih arheologa, ki ga je raziskoval.

V grobnici so ostanki kamnitega groba, ki ga obkrožajo skale s skrivnostnimi vrezanimi figurami iz mitologije bronadse dobe. 

Ime Prinčev grob je dobil v 1910-ih, ko so verjeli, da "Kralj" počiva v veliki krsti okrašeni s kamnito umetnostjo. 

V prvi polovici 20. stoletja je vladala teorija, da je bil v krsti pokopan feničanski kralj, zato je bila opravljena reskonstrukcija grobnice v tem stilu. Pravijo pa, da je to malo verjetno.

Na plakatih ob vhodu v grobmico omenjajo tudi Jantarsko pot, ki je tekla od severa proti jugu Evrope

Iz virov Wikipedije se je Jantarska pot začela na nahajališčih jantarja ob ustju Visle na vzhodnem Baltiku, in potovala po sredini evrope in preko Slovenije ( Poetovia (Ptuj), Celeie (Celje), Emone (Ljubljana) in Nauportusa (Vrhnika) ) in se končala v (Aquileii, Italija).

Spoznavava in podoživljava življenje v davni preteklosti skozi artefakte ohranjene in negovane do današnjega časa.