Štokholm prvi dan

Danes sva v 8 km oddaljen Štokholm šla s kolesom. V nasprotju z jugom države je teren  tu precej valovit, zato so kolesarske ceste temu primerno razgibane, malo gor, malo dol 

Stockholm je glavno mesto Švedske. Ima posebno lego, saj leži na 14 otokih arhipelaga v Baltskem morju. Posledično ima več kot 50 mostov, ki povezujejo otoke. 

Za mestom leži štockholmski arhipelag, ki ga sestavlja več kot 30.000 otokov in skal. Je največji arhipelag na Švedskem in drugi največji v Baltskem morju. Zaradi le-teh ima Švedska največ otokov med vsemi državami na svetu, 267.570 otokov, večina pa je nenaseljenih.

Pomen imena Štockholm je sestavljen iz dveh besed. Prva  'stock' v švedščini pomeni hlod , druga 'holm' pomeni otoček in se nanaša na otoček Helgeandsholmen v središču Stockholma. Torej bi lahko rekli, kot da je mesto na koliščih.

Najprej se voziva po kolesarski cesti ob glavni cesti. Prav vse ceste so prilagojene kolesarjem, ali s posebno stezo, ali pa je del cestišča označen z rjavo barvo za kolesarje. Četudi je promet na obrobju mesta kar gost, je vožnja varna. 

Stockholmu pogosto pravijo "najmanjše veliko mesto na svetu" ali "največje majhno mesto na svetu". Ko ga obiščeš ugotovuš, kako lahko tako mesto narediš prijetno in varno za pešce in kolesarje.

V centru mesta so dovoljeni le ekektrični avtomobili, niti hibridi niso izjema. Tudi sicer so tu omejitve glede onesnaževanja s prometom.

Nato se umakneva na obalo in se preostali del poti do centra mesta peljeva po makadamski potki ki pelje mimo treh večjih kopališč.

Topel in sončen dan je na obalo privabil.veliko kopalcev, ki so posejani po okoliških travnikih in po pesku.

Eno kopališče je prav pisebmo, saj je ob obali večji skalnat greben, po katerem kot mroži ležijo kopalci. Imajo piseben pomol in kesen splac za skakanje in celo simpaticno savno na koncu zaliva.

Ko se bližava jedru mesta, vidiva, kako se dvigata oba dela široke ceste, da spustita ladje na drugo stran. Že zna mostu lahko občudujeva impozantne pastelne zgradbe, ki se zrcalijo v morju. 

Ko prečkava dolg dvižni most se znajdeva na tlakovanih ulicah, ki jih obkrožajo oker in drap  obarvane zgradbe Gamla Stana (starega mesta).

Najprej se napotiva po dolgi uluci, ki se vzpenja proti katedrali in poiščeva italijansko restavracijo, ker se nama je zahotelo malo pice.

Ulice so polne turistov od vsepovsod, saj je čas kosila in tu so na obeh straneh ulice številne restavracije.

Staro mesto se ponaša z visokimi pisanimi stavbami iz 17. In 18. stoletja, dolgimi tlakovanimi ulicami, ki potekajo navzgor in prečno. 

Med njimi je najožja ulica Mårten Trotzigs Gränd, ki je široka le nekaj več kot 90 centimetrov.

Staro mesto, Gamla Stan je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi.

Po kosilu greva do znamenitega trga, katerega stavbe so tako slikovite, da se kot ikone pojavljajo na vseh reklamah o mestu.

Trg je prijeten.  Na sredini je star zanimiv vodnjak,  okoli pa slikovite visoke stavbe.

Ena izmed njih je stavba Nobelivega muzeja, ki si jo lahko na dalec igledava tudi znotraj. 

Od tod ni daleč do kraljeve palače, ki jo sestavljata prednja stavba in notranje kvadratna stavba z dvoriščem. 

Tu so tudi kraljevi stražarji. Ned njimi je tudi ena ženska.

Za danes sva hotela videti le še parlament, zato sva se odpeljala do njega. Odločila sva se da bova ogled pustila za kakšen drug dan. 

Prijeten dan zaključiva z vožnjo do kampa.