Nedelja 28.6.2009
Najin naslednji cilj je bil Voringfossen, turistično najbolj atraktivni slapovi na Norveškem. Na poti sva šla skozi mnoge dolge predore, od 3000 do 7000 km, krajših in dvokilometrskih skoraj ne opaziš več. Posebno zanimiva pa sta bila dva ekstremno dolga predora, 11 400 km in 24 500 km. Slednji je zaradi izjemne dolžine in psihološkega učinka se je na vsakih 5 km razširil v večjo dvorano osvetljenoz mordo fosforencentno barvo. Učinek je res blagodejen. V takih predorih pomisliš na možnost nesreče in kako bi se v takem primeru reševal.
Naslednji dan sva zvedela, da se je pripetila večja prometna nesreča v najnovejšem podmorskem predoru pod Egfjordom. Za kosilo sva se ustavila v kraju, kjer so postavili vzorčno vikinško vasico, ki jo bodo v prihodnje nadomestili z avtentičnimi primerki. V juliju bo tu potekale vikinške igre s predstavniki iz vsepovsod. Bojan je seveda pomeril posebno vikinško čelado.
Na poti do slapov, sva prečkala dva zaliva s trajektoma. Ne le slapovi, tudio cesta do njih je atraktivna. Ker je dolina obdana z visokimi navpišnimi skalnatimi grebeni, so pot do planote speljali po petih serpentinastih predorih, eden izmed njih napravi cel krog. Na vrhu čaka obiskovalca dih jemajoč pogled na dva velika slapova, ki padata globoko v dolino in pršila oblak vode daleč naokoli. Popoldansko sonce se je poigralo in v kapljicah ustvarilo lepo mavrico, ki sem jo ovekovečila z digitalcem. Slapova si lahko ogledaš z več zornih kotov, razgledne točke pa na nekaterih mestih niso zavarovane, morda zato, ker želijo obdržati avtentičnost, ali pa ne poskrbijo za varnost. Osebno ob pogledu na to višino nisem imela prijetnega občutka. Zanimivost teh slapov je, da je dno slapov tudi sotočje dveh hudournikov. Pot sva nadaljevala po dolini ozkega fjorda, kjer sva na najino presenečenje naletela na območje sadovnjakov v katerih so pravkar zorele češnje (pri nas v Brdih se to dogaja mesec pa pol prej), poleg njih pa so bili tudi nasadi jabiolk in hrušk. Izgleda, da po fjordih prihaja topel zalivski tok in s seboj prinaša klimo primerno za gojenje sadja. Zanimiv je pogled na rdeče češnje z ledenikom v ozadju. Prespala sva v družbi z drugimi kamperji na počivališču.
Najin naslednji cilj je bil Voringfossen, turistično najbolj atraktivni slapovi na Norveškem. Na poti sva šla skozi mnoge dolge predore, od 3000 do 7000 km, krajših in dvokilometrskih skoraj ne opaziš več. Posebno zanimiva pa sta bila dva ekstremno dolga predora, 11 400 km in 24 500 km. Slednji je zaradi izjemne dolžine in psihološkega učinka se je na vsakih 5 km razširil v večjo dvorano osvetljenoz mordo fosforencentno barvo. Učinek je res blagodejen. V takih predorih pomisliš na možnost nesreče in kako bi se v takem primeru reševal.
Naslednji dan sva zvedela, da se je pripetila večja prometna nesreča v najnovejšem podmorskem predoru pod Egfjordom. Za kosilo sva se ustavila v kraju, kjer so postavili vzorčno vikinško vasico, ki jo bodo v prihodnje nadomestili z avtentičnimi primerki. V juliju bo tu potekale vikinške igre s predstavniki iz vsepovsod. Bojan je seveda pomeril posebno vikinško čelado.
Na poti do slapov, sva prečkala dva zaliva s trajektoma. Ne le slapovi, tudio cesta do njih je atraktivna. Ker je dolina obdana z visokimi navpišnimi skalnatimi grebeni, so pot do planote speljali po petih serpentinastih predorih, eden izmed njih napravi cel krog. Na vrhu čaka obiskovalca dih jemajoč pogled na dva velika slapova, ki padata globoko v dolino in pršila oblak vode daleč naokoli. Popoldansko sonce se je poigralo in v kapljicah ustvarilo lepo mavrico, ki sem jo ovekovečila z digitalcem. Slapova si lahko ogledaš z več zornih kotov, razgledne točke pa na nekaterih mestih niso zavarovane, morda zato, ker želijo obdržati avtentičnost, ali pa ne poskrbijo za varnost. Osebno ob pogledu na to višino nisem imela prijetnega občutka. Zanimivost teh slapov je, da je dno slapov tudi sotočje dveh hudournikov. Pot sva nadaljevala po dolini ozkega fjorda, kjer sva na najino presenečenje naletela na območje sadovnjakov v katerih so pravkar zorele češnje (pri nas v Brdih se to dogaja mesec pa pol prej), poleg njih pa so bili tudi nasadi jabiolk in hrušk. Izgleda, da po fjordih prihaja topel zalivski tok in s seboj prinaša klimo primerno za gojenje sadja. Zanimiv je pogled na rdeče češnje z ledenikom v ozadju. Prespala sva v družbi z drugimi kamperji na počivališču.
1 komentar:
Vili in Bojan pozdravljena!
Končno so za mano izredno naporni dnevi in sedaj lahko preberem tudi kaj sproščujočega :-)
Vidim, da zelo uživata in upam, da bosta še naprej do konca vajine poti!
Lp iz Šentjurja! Nataša
Objavite komentar