Proti Atenam

Včeraj zvečer je padlo nekaj kapelj dežja, danes pa je visoka oblačnos s kratkimi utrinki sonca. Je nekoliko hladneje kot pretekle dni. 

Odpeljala sva se do bližnjega mesta Marathon, ki je znan po celem svetu po istoimenskem teku.

V tem malem mestu in okolici sta dva pomembna muzeja. Najprej sva obiskala muzej Maratonskega teka. 

V lepo opremljenem muzeju so predstavljeni maratoni od prvega, naravnega v letu 490 pr.n.št., pa vse do današnjega dne.

Tu je tudi fotografije ženske, ki je 1966 na Bostonskem maratonu prelisićila organizatorje in pretekla cel maraton, čeprav ženskam to ni bilo dovoljeno. Naslednje leto je storila isto, a tokrat so ji preprečili priti skozi cilj, ker da je tek škodljiv za ženske. 

Razstavljene so medalje, dresi, maskote. V pisebni dvorani pa prdedvajajo posnetke zmagovalcev z vzporedno igro teka v antiki.

Pred mestom je polje, kjer se je leta 490 pr. n. št. odvijala ena najpomembnejših bitk antike, kjer so številčno šibkejši Grki premagali močno perzijsko vojsko 

V tej bitki je bil ključen akter Filipide, kurir, čigar 40 km tek je postali temelj legende o današnjem maratonskem teku. 

Bitka pri Maratonu je bila vrhunec prvega perzijskega poskusa, da bi osvojili Grčijo.

Po podtakih je Atenski  general Miltiad    ojačal obe krili grške falange in namerno oslabil sredino. Ko so Perzijci prodrli v sredino, so jih Grki z bokov obkolili in potolki. Perzijci so v paniki zbežali proti svojim ladjam. Izgubili so okoli 6.400 mož, medtem ko je na grški strani padlo le 192 vojakov. Zmaga je dokazala, da so Perzijci premagljivi, in rešila atensko demokracijo.

V zgodovini in legendi se Filipidesu pripisujeta dve pomembni vlogi. 

Tek po pomoč v Šparto: Po zgodovinskih zapisih je Filipides še pred bitko pretekel razdaljo od Aten do Šparte (več kot 200 km), da bi prosil za vojaško pomoč.

Legenda pravi, da je Filipides po zmagi pretekel približno 42 km z Maratonskega polja v Atene. Ko je prispel, je vzkliknil: "Zmagali smo!" (Nenikēkamen), nato pa se od izčrpanosti zgrudil v smrt.

Današnji Maraton predstavlja ohranjanje spomina na bitko leta 490 pr. n. št. v duhu športne institucije pomembne za Grke in tujce, oboje povezano z visokimi ideali miru, igre in bratstva ljudi.

Nato sva se odpravila v arheološki muzej mesta in okolice, kjer domuje bogata zbirka kipov, nagrobnih spomenikov, in okrašenih keramič kosov. 

Tu sta razstavljeni dve veliki keramični žari s pepelom padlih v boju pri Marathonu.

V bližini je v zgradbo na zanimiv način ujete grobnice z edinstvenimi grobovi v dveh večjih krogih iz sredine bronaste dobe. Odkriti so bili šele 1970. 

Nadaljevala sva pot do Marathon tomb, tumulus Atencev, padlih v bitki 490 BC. 

Tumulus je v zelenem parku, okoli katetega teče sprehajalna pot. 

Pred gomilo stojijo informacijske table z opisi dogokov in relief celotnega območja z oznakami posebnih točk in zgradb.

Zgodovina je tu obsežna in zagonetna. Zanjo potrebuješ kar nekaj časa, da jo okvirno razumeš. Je pa vsekakor kruta, bojevita, osvojiteljska in neprestano tekmovalna.

Pot nnadaljujeva po avtocesti proti Atenam. Z avtoceste pogled razkrije morje hiš, saj se nesto razteza na široko pod griče. 

Promet je v bližini mesta gost in vožnja je precej zahtevna, saj motoristi in skuterji švigajo po obeh straneh mimo nas. Najprej zgrešiva izhod, nato le najdeva pot do manjšega parkirnega mesta, kjer bova prespala 

Korintski prekop do Marathona

Danes sva se pretežno vozila po avtocesti,, ki vodi mimo večjih mest. Ustavila sva se na obrobju Korinta.

Antični Korint je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo.

Sodobno mesto Korint so zgradili le 5 km od starodavnih ruševin, ki jih  od leta 1896 sistematično arheološko raziskujejo. "Corinth Excavations",.

Antični Korint je bilo eno največjih in najpomembnejših mest v Grčiji, leta 400 pred našim štetjem je imel 90.000 prebivalcev. Po popolnem uničenju leta 146 pred našim štetjem so Rimljani leta 44 pred našim štetjem zgradili novo mesto na istem kraju.

Mesta si nisva ogledala, sva se pa ustavila ob Korintskem prekopu, ki je polotok Peleponez spremenil v otok. 

Parkirala sva v bližini enega od mostov, ki prečkajo prekop. Mostovi so priljubljena turistična točka, saj je pogled na ozek in globok prekop odlicen in primeren za slikanje. 

Trenutno v prekopu potekajo dela, zato je zaprt za plovbo. Sprehodila sva se po mostu in naredila nekaj posnetkov te zanimive točke. 

Ogledala sva si tudi bližnjo info točko, kjer so razstavljene slike vseh biserov Peleponeza. V večini le teh sva dejansko bila. Je lep občutek, res.

Potovanje po Grciji ni prav enostavno, saj ceste vijugajo po vseh kotičkih, poleg tega pa se neprestano vzpenjajo in spuščajo zaradi hribovitega terena.

Za kosilo sva izbrala bližnjo restavracijo, kjer sva uživala ob piščančjem souflaki in grški solati.

Po kosilu sva odpeljala do znamenitega mesta Marathon, kjer bova prespala na obali blizu bara. 

Sprehodiva se po delu dolge ovalne obale in se odpraviva do olimpijskega centra, kjer so potekale OI 2004 za veslanje na mirnih vodah. 

Tu je bilo živahno, saj so se zgleda mladi ogrevali za tekmivanja v naslednjih dneh. 

Zanimiv je majeta, ki prikazuje dolg kanal, ki leži ob dveh jezerih in stavbi za gledalce. 

, 

Do Epidaurusa in Korintskega prekopa

Prespala sva v prijetno urejenem kampu, kjer imajo vse, kar potrebujeva. Ima celo dobro opremljeno prijetno uto z žarom na plin, saj ne dovolijo uporabo mizic in stolov zunaj. Zasluužijo oceno 10. 

Nisva daleč od naslednje točke ogleda.

Bojan doliva vodo in čisti WC, jaz pa prebiram lepozveneče verze Lainščkove zbirke Sanje so večne.

Ustavim se ob kitici, ki nekako osmisli najin naćin življenja.

Ker najin dan ni počesan,

najin smeh ni zaigran,

ker najin vrt ni ograjen,

najin svet ni omejen.

            (Iz pemi Najin dan ni počesan)

Odpraviva se proti bližnjemu Epidavrosu. Ob cesti kupiva na stojnici odlične pomaranče. Je ravno čas trgatve, zato domačini ponujajo svoj pridelek ob cesti.  Na parkirišču je že veliko vozil, torej bo tudi veliko obiskovalcev. 

To je kraj, kjer se srečata medicina in popolna akustika, kar je botrovalo razvoju pravega kompleksa stavb, templev, kopališč, stadiona in ogromnega gledališča. Združevali so zdravljenje, zabavo in šport. 

V Antiki je bilo najbolj znano zdravilišče (Asklepijevo svetišče), kamor so prihajali na zdravljenje s spanjem od vsepovsod.  

Dandanašnji najbolj privablja in očara obiskovalce njegovo veliko gledališče, ki velja za najbolje ohranjeno v celotni Grčiji.zakaj je tako posebno?

Gledališče iz 4. stoletja pr. n. št. je svetovno znano po akustiki. Če nekdo na sredini odra odvrže kovanec ali prižge vžigalico, se to jasno sliši v zadnji, 55. vrsti.

To je bilo hkrati tudi Asklepijevo svetišče, del ogromnega centra za zdravljenje, posvečenega bogu medicine, Asklepiju.  

Ta je v roki držal s kačo ovito palico, kar je kasneje postal simbol farmacije.  Ljudje so sem prihajali od daleč, da bi ozdraveli v spanju.

Leži v prelepem naravnem okolju. Za razliko od golih mikenskih skal je Epidavros obdan z borovci in zelenjem, kar ustvarja umirjeno in skoraj magično energijo.

Najprej si igledava arheološki muzej, majhen,  a poln zanimivih ostalin in kipov ter kirurških instrumentov iz tistega časa, ki dokazujejo, kako napredna je bila njihova medicina.

Najprej obiščeva gledališče, ki se bohoti na desni strani vhoda. Tu se je že zbrala velika množica oboskovalcev, ki je vsak po svoje preikušal akustiko gledališča. Na sredini odra je krog, od k9der je slišnost najboljša cse do zadnje vrste klopi. 

Vzpneva se do vrha in občudujeva to mojstrovino. Nekako nas začara njen namen in izgled. Ponuja sedeže za 14.000 gledalcev. Celoten kompleks je dobro ohranjen in vzdrževan. Seveda preizkusiva tudii midva, kako deluje ta nenavadna akustika.

Nato obhodiva še preostale objekte, ki so povečini templji različnih bogov in nastanitve za obiskovalce. Veliko je kopališč in vodnih zbiralnikov, saj je voda predstavljala vir očiščenja. 

V sredini je bil ogromen hotel, sestavljen iz štirih kvadratov s 160 sobami na 5800 m2.

Najvišji steber, ikona tega kraja, označuje del templja. V bližini je tudi velik stadion, kjer so izvajali športna tekmovanja, ki so bila rzdi del procesa zdravljenja.

Na koncu si ogledava še dormitorij, kjer so se pacienti pripravljali na zdravljenje. 

V zgornjem nadstropju zahodnega dela stavbe, se se očistili z vodo iz svetega vodnjaka in brali pripovedi o čudovitem ozdravljenju, zapisane na stelah, postavljenih znotraj stoe. To jih je z avtosugestijo vodilo do čudeža ozdravitve. 

Nato so se odpravili v pritličje dvonadstropne stoe in se ulegli na tla ter čakali na čudežne sanje. Spanje je simboliziralo smrt njihovega bolnega jaza, Asklepij, ki jih je obiskal v sanjah, pa jim je podaril novo zdravo življenje.

Večina originalov kosov ostankov hranijo v muzeju v Atenah. 

Pravzaprav je sprehod med temi starodavnimi kamni resnično sproščujoč in odseva pozitivno energijo.

Nadaljujeva pot do uro oddaljenega  Korinta. Perkirava ob prekopu, kjer je potonski most, ki se potopi, ko želijo ladje na drugo stran.

Ob cesti je spomenik posvečen stari kamniti cesti, ki se je pogreznila ob gradnji prekopa. Rekonstruirali so jo z istimi kamni in jo opremili v prijeten park. 

Sprehodiva se po mostu, ki je namenjen le osebnim avtomobilom in od daleč vidiva prekop.

.Na Wikipediji sem prebrala, da je Korintski prekop osupljiv inženirski podvig, dokončan leta 1893. Povezuje Korintski zaliv (Jonsko morje) s Saronskim zalivom (Egejsko morje). Prekop prereže Korintsko ožino, s čimer je Peloponez spremenil dejansko v otok, ladjam pa prihranil več kot 300 km dolgo in nevarno plovbo okoli polotoka. 

Prekop je dolg 6,34 km, širok okoli 25 metrov in globok 8 metrov. Ideja zanj je stara tisočletja, začel jo je tiran Periander, nadaljeval Neron, a je bil dejansko zgrajen med leti 1881–1893.

Kanjoni se dvigajo do 90 metrov visoko. Zaradi ozkosti (21,3 m na dnu) je danes preozek za mnoge sodobne tovorne ladje, je pa danes turistična atrakcija.

Preko prekopa vodijo mostovi, ki so priljubljena točka za fotografiranje in ogledovanje ladij z višine.

Vse omenjeno naju čaka jutri. Prespala bova na zahodnem bregu, še na Peleponezu na postajališču za avtodome.