Colle del Nivolet

Prelaz Nivolet po italijansko : Colle del Nivolet je gorski prelaz v vzhodni skupini Grajskih Alp v severni Italiji . Nahaja se na vrhu doline Orco.

Asfaltirana cesta teče do nadmorske višine 2641. Tik pod prelazom se nahajata dve umetni jezeri, jezero Serrù in jezero Agnel .

Zjutraj sva se odpravila do slabih 100 km oddaljenega prelaza. Po dolini je cesta široka in lepo prevozna, ko pa zavije proti goram je vse ožja in skozi vasi je potrebmo previdno paziti na balkone, ki strčijo nad ozkimi ulicami. 

V zadnjem delu se cesta oblikuje v slikovite serpetine, kjer sem s strahom gledala v vsakem ovinku v prepadne stmine pobočja. Je pa cesta zgledno urejena in na nekaj mestih celo na novo preplastena.

Po več kot 18 km vožnje po dolini sva se pripeljala  do dveh ledeniških jezer, ki sta po koncu druge svetovne vojne dobili jezova, saj sta se uporabljali za proizvodnjo električne energije.

Parkirava na večjem parkirišču na 2275 mnm pod velikim jezom. Na poti srečujeva številne kolesarje, ki vztrajno premagujejo strmino.

Pripraviva si kosilo, Bojan pa poskrbi za najinega jeklenega konjička, ki naju odpelje proti 10 km oddaljenemu prelazu.

Colle del Nivolet je izjemno lep alpski prelaz, ki se nahaja na nadmorski višini 2612 m in to znotraj zavarovanega območja narodnega parka Gran Paradiso .

V zimsko-pomladnem obdobju (vsako leto od 15.10. do 15.05.) je odsek med Borgata Chiapili di Sopra in Colle del Nivolet (SP50) zaprt za promet, ker se v primeru sneženja ne čisti.

Najprej sva občudovala prekrasno modro barvo obeh umetnih jezer, ki se lepo vklapljata v okolico Visokih gorskih vršacev, kjer še vedno domujejo kedeniki.

Nad jezerom Serru je lep slap, ki napaja jezero. V vsej okolici so vidne pohodne in sprehajalne poti.

Sprva je pihalo, a ko sva dosegla prelaz, se je veter umiril in na kristalno jasnem nebu je žarelo vroče sonce. 

Kar nekaj točk je bilo izjemno zanimivih, saj so ponudile lep razgled na serpentinasto cesto, ki se vije po pobočju in na številna jezera. 

Urejene so razgledne točke, kjer se lahko na klopci odpočiješ in naužiješ svežega zraka in lepih razgledov.

Ne manjjkajo tudi štirinižni prebivalci, ki se pasejo med skalami. Videla sva nekaj kozorogov in ljubkih puhastih svizcev.

Na vrhu prelaza je tabla, kjer se vsi kolesarji slikajo kot dokaz dnevnega dosežka. 

Od tod je lep pogled na spodnja jezera in sosednjo dolino z goro Grivola (3969 mnm) v ozadju.

Odpeljeva se do spodnjega parkirišča navzdol proti koči Chivasso in koči Albergo Savoia, kjer se sprehodiva ob jezeru, s katerim v barvi tekmuje sinje nebo in se v njem zrcalu. Stopiva tudi malce v hrib in res uživava. 

Na poti naju razveseli živopisani metuljček, ki sva ga tudi ujela v objektiv.

Občudovala sva nepopisno lepoto narave, ki ji živobarvne rastline še posebej navdihnejo slikovitost.

Pozno popoldne se vrneva do avtodoma, si ogledava še bliznjo japelico, ki s hribcka gleda v slikovito dolino.

 Polna lepih vtisov se vrneva v dolino. Prespala bova na parkirušču v kraju Ivrea. 

Z avtodomom do francoskih prelazov

Danes sva se z avtodomom odpravila na jesenski potep po prelazih južnih Alp v Franciji. Veseliva se kolesarjenja in pohodov. 

Avtocesta proti Milanu je nazrpana s kamijoni, ki se ves čas prehitevajo. Kako pogresava skandinavski mir na cestah, pa tudi sicer;).

Prvi postanek narediva 100 km pred francosko mejo v kraju Vivierone, ki lezi ob velikem toplem jezeru. 

Urejena obala z bogato ponudbo restavracij nakazuje, da je tu poleti veliko obiskovalcev. Sprehodiva se po 1 km dolgi promenadi,ki,glede na table služi tudi kot rekreacojski kamino za vzdrzevanje dobre kondicije. 

Zanimivo, kako table opozarjajo,kdaj moraš pospesiti hojo in kdaj jo umiriti. 

Ohladila sva se in obcudovala slikovit sončni zahod nad jezerom.

Na poti domov

Danes nadaljujeva pot proti domu. Kupila sva enodnevno vinjeto za avtocesto na Češkem in se večji del dneva voziva. Promet je nekoliko gostejši, ker so tu tudi tovornjaki in je treba biti bolj previden. 

Bojan je umirjen šofer in zelo lepo se je voziti z njim. Znajde se tudi z GPS in Park4Night, tako da vedno že zjutraj pridno načrtujeva pot in postanke.

Malo pred Avstrijo se ustaviva na parkirišču ob velikem jezeru Nové Mlyny v kraju Pasohlavky. 

Bojan je v ne preveč bistrem jezeru zaplaval, da se je ohladil, jaz pa sem izkoristila fitnes orodja na nabrežini. Tako sva prav prijetno zaključila dan.

Za nameček sva se še sprehodila po kolesarki stezi ob jezeru, ki je, zanimivo, del kolesarske poti EuroVelo 9 Baltik-Jadran. 

EuroVelo 9 Baltik-Jadran. Povezuje vse najpomembnejše turistične regije Južne Moravske in teče do Jadranskega morja (do Pule). Razteza se v dolžini 1930 kilometrov v smeri sever-jug čez Srednjo Evropo.

Ob jezeru so manjša kopališča, restavracije on številni ribići, ki namakajo trnke v nem in čakajo, da se kaj ulovi nanje.

Po jezeru vozi turistična ladja, ki je bila danes polna turistov. 

Jezero Nové Mlýny je pravzaprav sistem treh jezov. Zgrajeni so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja za nadzor poplav in kmetijske namene. Danes so pomembno rekreacijsko in naravno središče. 

Mnoge table vabijo na pokušino vin v bližini. Dan se je prevešal v noč in uspela sem ujeti nekaj utrinkov sončnega zahoda ob jezeru.  

Uspel nama je prijeten postanek v tem kraju na poti domov.