Planoti Aurlandsfjellet in Sognefjellet

Zjutraj nadaljujeva pot po planoti nad mestom Aurland. Če te čas ne preganja, je izbira te poti boljša kot vožnja po 24 km dolgem predoru pod planoto.

Planota se razteza na vse strani in v osrčju skriva še vedno delno zaledenela jezera in burne potočke. Cesta se vije med njimi in tvori lepo celoto pokrajine

Občudujeva divjo pokrajino. Na poti navzdol proti Sognefjordu lahko vidiva, kako divji je tu gorski svet.

Zjutraj nadaljujeva po planoti nad mestom Aurland. Če te čas ne preganja, je izbira te poti dobra. Občudujeva divjo pokrajino. 

Na poti navzdol proti Sognefjordu lahko vidiva, kako divji je tu gorski svet, ki spodaj postaja bolj zelen in tudi bolj obljuden.

Cesta se počasi a strmo spušča vse do čudovitega Sognefjorda. In se nadaljuje ob morju tik pod gorami, ki strmo padajo v fjord. 

Po nekaj kilometrih se vkrcava na trajekt, ki prečka fjord. Ko pristanemo, se pot nadaljuje z dobrih 6 km dolgim predorom.

Cesta nato pelje ob kraku fjorda do mesta, kjer je najbolj oddaljen del Sognefjorda, oddaljen 205 km od oceana. 

Najgloblji del tega fjorda je 1308 m, skoraj tako kot so visoke gore nad njim. To je drugi najdaljši fjord na svetu. 

Morje je bistro in zelenomodre barve odvisno od svetlobe in vremena.

Od tu sva se začela zopet dvigati, tokrat proti naslednji zanimivi planoti. 

Najprej sva vozila skozi območje številnih slapov, ki se napajajo s topljenjem snega in padajo iz visokih gora nad fjordom in dolinami. 

Slapovi so tako polni vode, da se penijo in so svetleče bele barve. 

Obalo krasijo tudi majhna naselja. Povsod je polno vode in zemlja se najbrž nikoli ne pošteno posuši. 

Po trije slapovi se v dolini združijo v hrumeč, peneč hudournik, ki konča v morju ali jezeru.

Vzpenjava se po ozki panoramski cesti, ki teče po strmem pobočju gore tik nad fjordom.

Panoramska pot Sognefjellsvegen se vije v par ostrih ovinkih navzgor proti planoti Sognefjellet, ki ji pravijo tudi Streha Norveške. Tu je najvišji gorski prelaz (1397 mnm) na Norveškem.

Cesta je lepa a ozka, zato ima pogosto urejene prostore za srečevanje. Gorski svet je slikovit in popolnoma divji. Tu ni vasi ali naselij, so pa na pomembnih točkah urejene lepe razgledne točke in parkirišča, ki ponujajo tudi stranišča. 

Cesta objema hudournikime, ki v op-art tehniki zaradi še vedno ogromnih zaplat snega ustvarja prekrasne slike.

Slikovite snežne ograje, ki so nastale ob pluženju ceste ustvarjajo naravno obrobo ceste, ki slikovito teče med potočki, jezerci ni manjšimi grebeni. Pravcato pravljično okolje.

Vsake toliko se ustaviva in narediva kakšen posnetek zaledenele vode in snežnega zameta.

Planoto obdajajo gore, še vedno prekrite s snegom, pa tudi par ledenikov se beli nad njimi. 

Divjina, divjina in spet mrzla divjina. 

Ustaviva se na obcestnem parkirišču, kjer bova nocoj prespala.

Ogledava si bližnji spomenik domačinom, ki so ob prehodu planote zmrznili. Malo se pohecava tudi s kamnitim oknom.

Ponoči se obeta samo 3°C. Ogrevati bo potrebno. :)

Slap Voringfossen in skywalk Stegastein

Zjutraj se odpraviva prehodit celotno sprehajalno pot ob obeh slapovih.  Scena je nepopisno lepa in srhljiva hkrati, saj tečejo steze po robu obeh bregov skalnate stene nad dolino  Måbødalena. Povezuje ju stopničasti železen most.

Lep prikaz na tej povezavi:

https://www.facebook.com/share/r/177vwbHo1s/

Pot je varna, urejena z železno ograjo in na težjih mestih so stopnice. Vsake toliko so majhne ploščadi nad prepadom za lepši ogled te naravne znamenitosti.

V jutranjem soncu so se v meglici nad hrumečo vodo občasno barvala lepa mavrica, ki je naredila sceno še bolj  pravljično.

Ko se tako sprehajaš nad prepadom, kjer voda strmoglavi v globino in buči, se te počasi loteva omotica in izgubljaš ravnotežje. Po dobri uri sem imela občutek, da me vleče v globino. 

Najbolj neprijetno je bilo na edinstvenem stopničastem mostu iz jekla čez reko Bjoreio, ki povezuje razgledni točki in poti pri Fossatrommi in Fossliju. 

Most v obliki črke X ima 99 stopnic in razpon 47 metrov. Višinska razlika med obema stranema soteske je 16 metrov. Z višine 50 metrov nad brzicami ponuja vrtoglav razgled.

Scena je enkratno lepa, a hkrati grozljiva. Naredila sem številne posnetke, ki pa ne morejo prikazati dejanske višine in globine.

Bojan je vztrajno obdelal vse izpostavljene  točke, jaz pa sem na koncu 500 metrov dolge poti raje gkedala pod noge, da me višina ni še bolj motila.

Vse opisano je na ogled brezplačno, kar se zdi neverjetno.

Ko sva zaključila pohod nad slapovoma, sva nadaljevala potovanje, ki je bilo posebno zaradi načina izpeljave ceste.

Najprej sva vozila skozi dva spiralasta predora, ki na poseben način iz planote pripeljeta v dolino. 

Nato je v dolini cesta peljala v predor iz njega neposredno na most in spet v predor. 

Sledilo je veliko predorov dolgih od 2 do 11 kilometrov. V dveh daljših je bilo celo posebej osvetljeno krozišče.

https://www.facebook.com/share/r/16UP2yvVAN/

Norvežani so resnično izjemni in drzni gradbinci in spretni reševalci zaprek, ki jim jih ponuja narava (beri, jezera, gore, fjordi...).

Voziva po ozki dolini obdani z visokimi gorami, iz katerih padajo številni slapovi. Ustaviva se v mestu Gudvangen ob fjordu Naerøjfjord, ki je krak največjega fjorda Sognefjord. 

Tu sva si leta 2009 ogledala tudi vikinško vasico. Od tu sva se tokrat namesto po predoru dolgem 24 km ( tega sva pred leti prevozila), odpravila po panoramski poti Aurlandsfjelled nad njim. 

Cesta 5627 je 48,6 km dolga in prečka gorovje Aurlandsfjelet. Pot je nadomestil 24,51 kilometra dolg predor Lærdal – najdaljši cestni predor na svetu.

Cesta je precej ozka, strma in ovinkasta, a ima veliko označenih niš, da se vozila lahko srečajo.

 Precej strašljiv je pogled navzdol na fjord Aurlandsfjord, tudi eden od  krakov Sognefjorda. Večino fjorda obdajajo do 1800 metrov visoke, strme gore, vzdolž fjorda pa je le malo naseljenih območij, razen v nekaj majhnih dolinah. 

Malo pod vrhom strme ceste so postavili Skywalk, razgledno leseno konstrukcijo, ki vis 650 metrov nad fjordom in mestom Aurland.

Ustaviva se in uživava krasen razgled na fjord in okoliške gore in klife fjorda.

Prespala bova na parkirišču na začetku planote. Dan je bil sončen, svež in poln neverjetnih doživetij