Na plažah v okolici Madalene

Včeraj sva si vzela prosti dan in popoldne preživela na plaži, ki sva jo videla prejšnji dan. Sončen in nekoliko vetroven sobotni dan je privabil kar nekaj kopalcev. 

Bojan je užival v kopanju, sama pa sem ljubiteljica bolj tople vode, zato sem se le sprehajala po plitvini. 

Sardinija naju je prijetno presenetila z veliko majhnimi zalivčki in slikovitimi plažami. 

Na vsakem koraku lahko uživaš neverjeten kontrast med zlatorumenimi skalnimi gmotami in neverjetno živo modrino morja. 

Danes se je obetal lep poletni dan, brez oblačka in vetra. Kmalu po kosilu sva zajahala najino Hondo in se zopet odpravila na otok Caprera, da si ogledava še nekaj zanimivih rtov in zalivov, kjer je vedno veliko jadrnic.

Na žalost nisva mogla čisto do konca, ker je tam vojaško območje. Kar na bekaj mestih sva opazila, da ozemlje oripada vojski. 

Morje je bilo danes mirno in prekrasne barve,kakršne še nisem videla do sedaj. Je kristal o čisto, tako da vidiš kamenčke tudi vgloblji vodi. 

Barvo morju daje svetla kamnita podlaga, sonce in nebesna modrina. Ko se zazreš vanj te prevzame prostranost in brezmejnost tega našega planeta.

Pot sva nadaljevala proti ruševinam utrdbe, ki je skrbela za obrambo otoka na vrhu hriba. Ostanki tega mogočnega objekta pričajo o njegovi pomembosti.

Povzpela sva se na ruševine, od koder se odpira razgled na drugo stran otoka. Tu so slikoviti zalivčki, ki so dostopni le sčolni in odprto morje Sredozemlja. 

Bojan je pripomnil, da je že sama struktura otoka, razgibana obala in skalnate gmote po pobočju vpreteklosti onemogočala doszop sovražni pehoti.

Utrdba je imela res izjemno lego s pogledom proti sosednjim otokom in proti odprtemu morju.

Po brskanju po ostankih zgodovine se nama je v tem lepem poletnem dnevu zahotelo poležavanje na plaži in kopanje.

Odločila sva se, da se zopet vrneva v zaliv La testa del polpo. Ime je dobil po skalni formaciji, kispominja na glavo hobotnice.

Dostop je kar težaven zaradi slabe poti, polne jam, ostankov starega asfalta in kamenja.

A trud je poplačan, ko prideš na izjemno zanimivo in brezčasno plažo obdajano z zanimivimi skalnimi formacijami v vodi in na  obali. Plaža ni velika, a razgibana. 

Uživala sva v tišini, soncu in pesku, ki ni mivka, pač pa so to drobmi kamenčki v obliki kristalčkiov. Tudi zato je morje čisto. 

Morje je bilo gladko kot ogledalo in še primerno za kopanje. Oba sva zaplavaka in uživala v božanju šončnih žarkov. 

Nedelja je, zato nas je bilo kar nekaj na plaži in vsi smo uživali v spokojnosti in miru.

Z današnjim dnem se poslavljava od otočja Madalena in jutri nadaljujeva proti najsevernejši točki Sardinije. Res nama je bilo teh sedem dni tu zelo lepo.

Po severnem delu otoka Madalena

Lep sončen dan je in po kosilu sva se s skuterjem odpravila raziskovat severni del otoka Madalena.

Najprej sva se ustavila v prijetnem zalivčku, kjer sta dve majhni pesčeni plaži.

 Čeprav je danes kar vetrovno, je tu zavetno in prijetno tudi za kopanje.

Voda je nebeško modre barve, kristalno jasna in vabljiva. Jutri bova zagotovo prišla sem na plažo, saj se obeta lep dan. Komaj čakam.

Zaliv se konča s pomolom in dvema jezikoma skalnatega grebena znaćilne oker barve, ki štrlita v morje 

Prav kontrast modrine morja in močne barve skal povečata učinek lepote okolja.

Nadaljujeva po cesti, ki se vije nad morjem. 

V naslednjem zalivu zagledava zanimivo naselje, ki se arhitektonsko zliva z okoljem. 

Ta del obale preseneča z razgibanostjo obale, majhnimi skalnatimi otočki, prekrasnimi zalivčki in neverjeno krasno barvo morja. 

Ne moreva si kaj, da ne bi postala, se zagledala v te naravne lepote, naredila nekaj posnetkov, da nama ostanejo za spomin in pomisliva, v kako lep svet sva se rodila.

Lepoto dopolnjujejo okoliške vzpetine, po katerih so raztresene gmote krasnih formacij skal med nizkim zelenjem, ki kradejo poglede. Ne morem se odločiti, kaj je lepše, a prav gotovo je prav kombinacija obojega rezultat veličine. 

Malo naprej zavijeva na stransko pot, ki pelje do kampa, ki zaseda velik priobalni pas. Odprt je do 15 oktobra in ni drag. Bova vedela za drugič ;).

Tu je morje na dveh koncih in povsod je zelo vetrovno. So pa lepi manjši zalivčki bogati s skalami, primerni za kopanje.

Sonce je že nizko, zato se počasi vračava proti kampu. Ustavuva se ob slikoviti obali.

Še zadnji pogled na naskednji del obale, preden zavijeva proti notranjosti.

Na poti prečkava predel posut z oker kamni zanimivh oblik, malo drugaačnih kot ob morju.

Ni čudno, da spada ta otok med najlepše, saj na vsakem koraku ponuja kaj lepega.

Muzej Garibaldi in zaliv kamnitih skulptur

Danes je bilo obetavno sonce in malo vetra, zato sva se že zgodaj zjutraj odpravila na "teren" s skuterjem. Od včeraj nas je čakal še ogled trdnjave, muzeja Garibaldi.

 

 Bojan na klopi z Garibaldijem v Madaleni.

 Muzej je na otoku Caprera v trdnjavi na hribu, ki je dobro viden iz Maddalene.

 

 Do muzeja vodi lepa tlakovana krožna pot. Začela sva jo iz vzhodne, daljše smeri, ki ponuja čudovite razglede na otočje. Tu so pobočja poraščena z makijo, po kateri so posejane lepo oblikovane kamnite gmote zanimivih oblik.

 

 Skalna figura, podobna pasavcu...

 Na vseh vrhovih so vidni ostanki vojaških utrdb in opazovalnic. Celoten otok s svojimi utrdbami priča o dolgoletnih bojev za ozemlja.

 Muzej ima čudovito lokacijo, s pogledom na otoke in ožine med njimi. Vstopnina je 6 € na osebo. 

 

 Najprej se sprehodiva ob robu obzidja in ob obrambnih točkah, kjer so včasih stali ogromni topovi. 

 

 Številni prostori, kjer so nekoč hranili strelivo, so skozi čas spremenjeni v ilustrativne prikaze gradnje, uporabe in razvoja vojaških utrdb.

 

 Ogled sva zaključila na dvorišču, kjer se v 5 stavbah odvija bogata predstavitev Garibaldijevega življenja in dela. 

 

 Video na začetku predstavlja bogat časovni trak od rojstva do smrti tega neverjetnega človeka. 

 

 Nekako neverjetno se zdi, koliko je prepotoval, kje se je vse boril, kaj je dosegel v svojem večnem boju za demokracijo in za zatirane. Bil je večni revolucionar.

 

Spomenik Giuseppeju Garibaldiju, ki se nahaja v nekdanji trdnjavi Forte Arbuticci, ponuja vpogled v življenje in delo v razstavnih blokih v okolju, kjer je Garibaldi živel in delal. Razstava ponazarja dejanja in dogodke Junaka dveh svetov s sofisticirano multimedijsko popestritvijo.

 Res zanimiv in poučen zgodovinski ogled spomenika velikemu junaku in vizionarju, ki se je boril za pravičnost in mir, čeprav z vojsko in bojevanjem.

 Vrila sva se v kamp, ​​pripravila kosilo in popoldne spet zajahala Hondo. Tokrat si želiva ogledati zaliv, ki sva ga opazovala 8s trdnjave. 

 Na zemljevidu ugotoviva, da se imenuje La testa del polpo in leži vzhodno od mesta. Malo sva se iskala, saj kot ponavadi tu prometne table niso najbolj prijazne do turistov.

 No, našla sva pot, ki se je kmalu spremenila v makadamsko s kamni posuto, z ostanki asfalta pot, neprijetna vožnja tudi za skuter. Srečali smo veliko obiskovalcev, ki so se očitno že vračali z ogleda.

 Najprej smo si ogledali majhno marino in zaliv, kmalu pa sva opazila večji zaliv s čudovitim svetlo modrim morjem. Zgleda, da je dno prekrito z belim peskom ali kamenjem, od tod tudi čudovita barva vode.

 Že od daleč smo opazili zanimive velike kamnite figure, ki jih je skozi čas oblikovala narava. 

 Ko sva se približala zadnjim dvema zalivoma, sva obstala brez besed in odprtih ust. Česa tako lepega in čarobnega ne doživiš pogosto.

Počutilima sva se kot v pravljičnem svetu velikanov. Morje, neverjetne oblike ogromnih bakrenih figur, raztresenih po plitvini zaliva. 

Plezala sva po njih, slikala oblike, ki spominjajo na živali, obraze in druge zanimive like.

 Veliko je ogromnih skal, ki bodo čez leta spominjale na gobe, kar nekaj figur pa spominja na oklepe ali robote iz vesolja. 

Ko se izgubiš sredi teh čudovitih kamnitih gmot, se zdi nadrealistično. Tukaj bi lahko sedela in jih gledala v nedogled ali pa se povzpela nanje in fotografirala.  

 Čutila sem nekakšno povezanost s tem svetom skal, podobno kot se mi je zgodilo v Meteori v Grčiji in na obali Algarve na Portugalskem. Vem, da bi si še vedno želela obiskati vse te kraje v prihodnosti, zagotovo!!!

 Ko je sonce zašlo, smo se le usedli na skuter in se polni čudovitih vtisov in pozitivne energije vrnili v kamp.

 Koliko lepote se skriva na tem zaščitenem otočju. Ampak zanimivo. Večina jih ni posebej izpostavljenih, raziskati jih morate, da odkrijete in uživate v tej divji naravni lepoti.