Proti Štokholmu

Včeraj sva se že dopoldne odpravila proti dobrih 350 kilometrov oddaljenega Štokholma po avtocesti E22. 

Prvič sva videla tudi sončno elektrarno in nekaj veternic. 

 Prav kmalu se je pokrajina spremenila. Pretežno ravninsko in poljedelsko območje je kmalu zamenjalo precej valovito in gozdnato in z jezeri posejano območje. Spominja me malo na Finsko.

Med vožnjo sva se ustavila le, da sva pripravila in pojedla kosilo. Ko sva pispela do prvega kampa, ki nama je prejšnji dan po emailu sporočil, da so polno zasedeni, sva zadevo le še preverila in se odpravila do malo bolj oddalhenega drugega kampa. Tudi tu so nama včeraj sporočili, da imajo le še "drop in" mesta brez elektrike. Vikend je in poćitnice, seveda.

Pogačar je zopet zmagal etapi, zato sva s ponosmo  na avtodom dala rumeno majico in zastavico I feel SLOVenija

Ta drugi kamp je večji in lepši. Našla sva lepo mesto in se namestila. 

Danes je bil neverjetno topel in pretežno sončen dan, najjtoplejši do sedaj.

Pozno popoldnev, ko je sonce bilo še vedno visoko, sva šla do bližnje obale, ki je gozdnata vse do vode. 

Po gozdu vodi veliko poti v različne smeri. Midva sva izbrala tisto, ki pelje do kopališča v majhnem zalivu. 

Kot sem zapisala že nekajkrat, je okolica kopališč urejena, obkrožajo jih pokošene travnate površine, prostori z igrali, pomoli in pogosto tudi fitnes kotiček, ki je v teh krajih prav poseben. 

Izdelan je iz težkih hlodov in ima kar nekaj različnih možnosti in različe težavnosti. Vse pa je brezplačno.

Naslednji dan naju čaka ogled Štokholma

Zgodovinsko mesto Kalmar

Prespala sva na prijetnem neplačljivem postajališču v kraju Sölvesborg, epo urejenem travnatem parkirišču ob kanalu in v bližini obale. 

Zvečer sva se sprehodila po ozkem nasipu in uživala v večernih barvah morja in odsevih oblačkov na mirni površini. 

Dopoldne danes se odpraviva proti zgodovinskemu mestu Kalmar, ki leži ob Baltskem morju. Mesto ima staro mestno jedro iz 17. stoletja in znamenit in slikovit renesančni grad. 

Starodavno švedsko ime kraja Kalmarnir ali Kalmarnar pomeni 'kamniti nasip. Mesto leži na več otokih.

Grad Kalmar se mogočno dviga nad morjem in se ponaša z okrašenimi stolpiči in dvižnim mostom.  

Parkirava v bližini gradu in se sprehodiva po lepo urejenem, z drevesi bogatem parku do dvižnega mostu. 

Ne odločiva se za ogled gradu, raje se sprehodiva okoli njega na enem delu in se nato odpraviva proti bližnji obali.

Najprej se ustaviva poleg več kot 260 m dolgi klopi, ki se še vedno spreminja, saj tri mesta na Švedskem tekmujejo, kdo ima najdaljšo klop.

Od tu vidiva blizu obale množico ljudi, zato se tudi sama podava tja. Imava srečo, saj danes poteka ustvarjanje kipov v pesku. 

Zasedba umetnikov je mednarodna, izdelki pa resnično impresivni. O tem imajo celo spletno stran o peščenih figurah.

Sprehod med peščenimi kipi je bil prijeten, saj je v ozadju sceno bogatil srednjeveški grad.

Čakal naju je še ogled starega mestnega jedra, ki je le dober kilometer oddaljen. 

Tako kot so naju presenetili že obiskani kraji, tudi to mesto ne zataji. Center mesta je namenjen le pešcem, ki se sprehajajo po dolgih tlakovanih ulicah v vse smeri. Ulice obdajajo dobro ohranjene in barvite stare stavbe.

Najprej sva poiskala restavracijo med mnogimi, ki so vzdolž ulic in si privoščila okusno kosilo.

Sita in zadovoljna sva se odpravila do velike dobro ohranjene katedrale brez zvonika v klasičnem baročnem slogu. 

V bližini je velik tlakovan trg s slikovitimi stavbami. 

Tu sem končno našla klopco po svoji meri ;).

Sprehodiva se do obzidja in do dveh obokanih vhodnih vrat. Z obzidja je lep razgled na most, ki mesto povezuje z otokom Öland. Mostu Öland je najina naslednja destinacija. 

Voziva se po 6072 m. dolgem mostu, s posebej zanimivo obliko, ker se na enem delu strmo dviga, da omogoča prehod ladjam. 

Je najdaljši most v državi.  Povezuje pa mesto s 100 km dolgim in 10 km širokim otokom Öland.

Na otoku parkirava na prosto dostopnem travnatem parkirišču ob obali. Sprehidiva se ob živahni obali, kjer veliko plavalcev, kljub vetru uživa v morju in sončenju. 

Scena spominja na naše morje.

Privošćiva si sladoled in si ogledava še razstavo starodobnikov ob obali. 

Pozno popoldne se odpraviva do bližnjega postajališča, kjer bova prespala. Še en zanimiv dan je za nama. Med vožnjo nama krajšajo čas Abbine pesmi

Pot mimo zgodovinskih ostankov

Plesalka / Danserens hall

Zjutraj se pred odhodom še sprehodiva do bližnjega pristanišča in prijetne ribiške vasice Skillinge. 

Všeč so mi ljubke pritlične hiše s strmo streho, največkrat v črnobeli barvi. Hodiva med hišami, ki jih obdajo raznobarvni cvetovi trajnice hollyhock. 

Zdi se da je ta roža nekakšen simbol vasi, saj na klopcah ored hišami ponujajo njena semena. 

Sprehodiva se po ozkih prijaznih uličicah do vaške cerkvice s posebnim zvonikom. Na vrhu strehe cerkvice (na desni na sliki) stoji lesen rombu podobna konstrukcija, v katerem je majhen zvon.

Tudi notranjost cerkvice je prijetno domača in svetla. 

Ogledava si še nekaj ozkih, zavitih in zelenih uličic in ljubkih hiš z dvorišči.

Nato nadaljujeva potovanje ob obali proti severovzhidu. Voziva se po ravnini po lokalni cesti, na obeh straneh obdani z obsežnimi polji pšenice, koruze in krompirja.

Že nekaj časa ugotavljava, da naju pokrajina in naselja spominjajo na naše Prekmurje. Nekatere hiše imajo celo slamnate strehe 

Ta del Švedske je pretežno ravninski, le občasno valovit svet. Na poti se ustaviva pri najdišču skalnih rezbarilij.

Sredi polja na majhni vzpetini je večja skala, kjer so lepo vidne rizbarije v skali stare več kot 3000 let.

Spomenik se imenuje Plošča plesalke ali v švedščini Dansarens häll , kjer, kot pišejo na tabli, lahko na površini skale opazimo več kot 550 figur in 700 vdolbinic. To je torej najbolj figurativna skala Skåne. 

Najbolj pomemben element je velika figura, ki se običajno imenuje Plesalka, po kateri je najdišče dobilo ime..

Vklesane kamnine so odkrili na obsežnih geografskih območjih in pripadajo različnim časovnim obdobjem. Najpogosteje izvirajo kamnine iz bronaste dobe, okoli 1800-500 p.n.št.

Vrezbarije običajno najdemo na skalnih ploščah, pai tudi na razsutih balvanih. Fgure so pogosto izklesane, namesto vklesane.

Imela sva čast obiskati muzej v naravi na Norveškem v Alti, kjer je ob morju na ogled veliko res zanimivih kamnitih ustvarjanj prazgodovinskega človeka. (stone carvings)

Podobe na skali v teh krajih tu je mogoče interpretirati kot simbole moči, magije, plodnosti in tradicije. 

Poleg edinstvene Plesalke je v kamen vklesanih še več kot 200 odtisov stopal, ki jih včasih interpretirajo kot odtise bogov, pa tudi ladje, jezdeci, stoječi na konju, kače, razpela, spirale, sekire in vdolbine sklede.

V zahodnem delu območja so tri grobne gomile iz zgodnje bronaste dobe,kjer so nasli tudi zanimive darove iz tega časa.

Naslednjič se ustaviva v kraju Kivik, kjer je muzej na prostem.

V kraju Kivik, je ogromna gomila manjših skal v obliki nizkega griča z vhodom v grobnico. V času, ko so na tem področju gradili železnico, so kamne grobnice uporabili za njeno gradnjo in tako oskrunili zgodovinski spomenik, ki so ga kasbeje rekonstruirali po zapisih arheologa, ki ga je raziskoval.

V grobnici so ostanki kamnitega groba, ki ga obkrožajo skale s skrivnostnimi vrezanimi figurami iz mitologije bronadse dobe. 

Ime Prinčev grob je dobil v 1910-ih, ko so verjeli, da "Kralj" počiva v veliki krsti okrašeni s kamnito umetnostjo. 

V prvi polovici 20. stoletja je vladala teorija, da je bil v krsti pokopan feničanski kralj, zato je bila opravljena reskonstrukcija grobnice v tem stilu. Pravijo pa, da je to malo verjetno.

Na plakatih ob vhodu v grobmico omenjajo tudi Jantarsko pot, ki je tekla od severa proti jugu Evrope

Iz virov Wikipedije se je Jantarska pot začela na nahajališčih jantarja ob ustju Visle na vzhodnem Baltiku, in potovala po sredini evrope in preko Slovenije ( Poetovia (Ptuj), Celeie (Celje), Emone (Ljubljana) in Nauportusa (Vrhnika) ) in se končala v (Aquileii, Italija).

Spoznavava in podoživljava življenje v davni preteklosti skozi artefakte ohranjene in negovane do današnjega časa.