Od Rostoka do Falsterba

Včeraj pod noč je zapihalo in malo deževalo, a je zato večer postregel s prekrasnim sončnim zahodom in celo z mavrico.

Parkirana sva na parkirišču ob dolgem zalivu blizu mesta Rostock, ki se razteza 16 km vzdolž reke  Varnow., ki se tu izliva v morje.

Mesto je dobilo ime od slovanskih plemen, v .7. stoletju, Naselje so poimenovali "Roztoc", kar pomeni "reka, ki se širi". 

Mesto je bilo najpomembnejše pristanišče v Vzhodni Nemčiji.

Opazovala sva ga iz drugega brega, a ga nisva obiskala. Sva se pa  sprehodila ob morju in po gozdičku v bližini. Tu so predvsem listnata drevesa, lep bujen gozd s podrastjo.

Na dugi strani pa se v nedogled širijo zlatorumena polja oljne ogrščice.

Že  navsezgodaj naslednji dan, ob 7:30, sva imela trajekt do Treleborga. 

Vožnja traja nekaj več kot 6 ur, dovolj časa za prijetno branje in uzivanje ob pogledu na prostrano morje. 

Po izkrcanju sva v Treleborgu najprej nabavila sim kartico in podatke za internet (4,3 €, 43€ - 50GB), precej ceneje kot pri nas in se odpeljala po polotoku do campa v Falsterbanu.

Kamp leži na najjužnejšem polotoku v gozdu v bližini obale. Na recepciji naju je presenetila visoka cena kampa ( 74 € ), baje je višja zaradi konjskega festivala. Parcele so resda prostorne, sanitarije čiste, a za tuširanje je potrebno klj7b temu še doplačati 69 centov. Nemogoče drago za navaden kamp!!!!

Sprehodila sva se po dolgi peščeni plaži, pihal je precej svež veter, pesek je skoraj snežno bel, voda plitka. Če sva pred kratkim v Gradežu čofotala po toplem morju, si tu nisva zmočila nog. 

Peščeno obalo morje oblikuje v ovalne plitvine, vsepovsod je veliko morske trave.

Jutri bova malo kolesarila po polotoku.

Iz kampovega kataloga:

Z avtodomom po južni Švedski 2024

Dan 1

Spet uživava v najinem malem domu na štirih kolesih, tokrat namenjena na sever, ker Bojan ne uživa preveč v poletni vročini. Tako je bila odločitev kam, tokrat precej enostavna. Švedska. Zaksj? 

Leži na severu in ima posledično bolj sveža poletja, ker sva jo do sedaj prevozila le po dolgem pri povratku iz Norveške in ne nazadnje, ker obeta nekaj zanimivih posebnosti.

Na pot sva se odpravila po italijanski strani, ker je krajše kot preko Ljubljane. Potovala sva mirno in s prijetno hitrostjo. 

Vožnja po avstriskem koncu je vedno slikovita. Vrhovi gora so tu in tam še veedmo zasneženi.

Ni pa kratka vožnja skozi to državo poceni. Potrebujeva enodnevno vinjeto za avtocesto za 8,6€ in 13,9€ za oba predora. 

Ustavila sva se le za kosilo na postajališču ob avtocesti in ob jezeru Chiemsee. Tu sva občudovala skupinico račk in dveh kraljevskih labodov, ki so žicali hrano.

Na jezeru so sivino oblačnega dne, ki je odsevala v vodi popestrila bela jadra jadrnic.

Nadaljevala sva pot proti Minhnu, kjer sva v bližini mesta načrtovala postanek čez noč.

Po prevoženih 520 km sva se ustavila na urejenem velikem parkirišču P&R Garching. Plačala sva z aplikacojo Easypark 1 € za en dan. Poceni, mirno, urejeno in varno.

Zjutraj sva zgodaj pozajtrkovala in odšla na pot proti Neuroppinu, najini drugi nočitvi, oddaljenem več kot 600 km.

Vozila sva po tropasovni avtocesti po ravnini, kjer so si izmenično sledila širna polja bujnega hmelja in koruze, ki so jim tu pa tam družbo delake obsežne sončne elektrarne.

Vecina poti teče po ravni ali rahlo valoviti pokrajini. Promet je zgoščen le pri mestnih vpadnicah, sicer teče gladko. 

Peljala sva se mimo Leipziga, kjer igra naš slavni nogometni mojster Šeško in obujala spomine na tekmo s Portugalsko in njegov ponesrečen strel na gol. 

Skabih 100 km pred Neuroppinom naju je Garmin vodil iz avtoceste. Ugotovila sva, da je bil na tem odseku večkilometrski zastoj. Morala wva narediti daljši obvoz po ozki lokalni cesti in se kasneje ponovno vključila na avtocesto. 

Kljub obvozu sva se na nama že poznanem parkirišču blizu jezera ustavila še pred nočjo.

Večeri in noči so precej sveži, zato se lepo spi. Zjutraj sva najprej poskrbela za nakup hranw v bližnjem Lidlu in se odpeljala proti Rostocku. 

Preko spleta sva že kupila vozovnice za trajekt v nedeljo (184 € v eno smer). Cena bi bila 222 €, če bi šla danes naprej

Za par dni v Gradež

Vremenska napoved za ta teden je bila ugodna za obisk morja. Odločila sva se z avtodomom za par dni obiskati dobrih 40 km oddaljeni Gradež. Parkirala sva na prostornem avtodom postajališču Grado blizu obale, na vzhodnem delu mesta. 

Tu imava elektriko, tako da lahko koristiva klimo in si prijetno hladiva avtodom v sončnih dneh. Udobno!

Prvi dan sva se s kolesi odpravila do Ogleja, si ogledala zanimive izkopanine in bližnjo baziliko.

Oglej je bil eno največjih in najbogatejših mest v zgodnjem rimskem cesarstvu.

 Pravijo, da večina starega mesta še vedno leži pod zemljo, neizkopana. Vidna so nova mesta izkopavanja te pomembne zgodovinske dediščine v različnih delih mesta. 

Ustavila sva se tudi pri baziliki, ki je znana po največjem mozaiku v krščanskem svetu (750 m/2). Trenutno jo popravljajo, saj so jo visoke vode v pred kratkim zalile.

Pozne popoldneve pa sva preživela na več kilometrski plaži. Zanimivost teh peščenih plaž je močan vpliv bibavice na obsežnost plaž. 

Ob oseki se človek lahko sprehaja dalwč v morje. Imela sva občutek, da bi lahko peš odšla vse do naše obale ;), ki se je kazala na obzorju. 

Ljudje se sprehajajo po plitvinah, voda je prijetno topla, a plavanje pride v poštev le, če se odpraviš daleč v morje. 

Uživala sem v 2 km dolgi hoji po morju do kolen v eno smer in nataj. Kar dober trening za noge. 

Ogledala sva si tudi mesto Gradež, ki je lepo opremljeno in prepredeno s kolesarskimi stezami. Na parkirišču sva opazila posebne avtobuse s prikolico s kolesi. Veliko avstrijskih in nemških turistov si privošči te vrste turizem.

Gradež ima zanimivo morsko lego. Nahaja se na otoku in sosednjem polotoku v Jadranskem morju med Benetkami in Trstom. 

Ima slikovito laguno z neštetimi čolni, zanimive mostove in nekaj manjših otokov v bližini. 

V mestu je sprehajalna ulica s trgovinami in restavracijami, ki se konča v parku pred obalo. 

Danes se je obetal bolj mrčast dan, zato sva se odločila z ladijco obiskati znano romarsko cerkvico na otočku Barbana v laguni.

Barbana je majhen otok na severnem koncu Gradeške lagune. To je kraj Santuario di Barbana, starodavno marijansko svetišče iz 6. stoletja. Ime je dobilo po puščavniku Barbanusu. 

Do otoka se odpravite s turistično ladjico, ki vozi vsako uro iz bližnjega Gradeža (10€)  Dandanes na otoku živi majhna skupnost frančiškanskih bratov .

Slikovita cerkvica z zvonikom in kupolo je lepo vidna iz mesta in okolice. Pravijo, da je osnovna podoba svetišča kip Device Marije , ki jo je prineslo morje. 

Prvotno cerkev so uničile poplave pa tudi podoba Marije je bila izgubljena. Novo cerkev so ponovno zgradili frančiškani v 18. stoletju in nadomestili tudi kip Marije Device.

Zanimiva je notranjost cerkve, posebej poslikave v peščenih barvah. Na obeh stranskih stenah so obešene  slike in fotografije, ki so jih v zahvalo zarešitev  ali pomoč darovali posamezniki.

Dan sva zaključila s kopanjem. Jutri odhajava domov, pred tem pa dopoldne načrtujeva se kolesarjenje po otoku. 

Naj zaključim, teh par dni je bilo res prijetnih in sprostitvenih.