Tu imava elektriko, tako da lahko koristiva klimo in si prijetno hladiva avtodom v sončnih dneh. Udobno!
Prvi dan sva se s kolesi odpravila do Ogleja, si ogledala zanimive izkopanine in bližnjo baziliko.
Oglej je bil eno največjih in najbogatejših mest v zgodnjem rimskem cesarstvu.
Pravijo, da večina starega mesta še vedno leži pod zemljo, neizkopana. Vidna so nova mesta izkopavanja te pomembne zgodovinske dediščine v različnih delih mesta.
Ustavila sva se tudi pri baziliki, ki je znana po največjem mozaiku v krščanskem svetu (750 m/2). Trenutno jo popravljajo, saj so jo visoke vode v pred kratkim zalile.
Pozne popoldneve pa sva preživela na več kilometrski plaži. Zanimivost teh peščenih plaž je močan vpliv bibavice na obsežnost plaž.
Ob oseki se človek lahko sprehaja dalwč v morje. Imela sva občutek, da bi lahko peš odšla vse do naše obale ;), ki se je kazala na obzorju.
Ljudje se sprehajajo po plitvinah, voda je prijetno topla, a plavanje pride v poštev le, če se odpraviš daleč v morje.
Uživala sem v 2 km dolgi hoji po morju do kolen v eno smer in nataj. Kar dober trening za noge.
Ogledala sva si tudi mesto Gradež, ki je lepo opremljeno in prepredeno s kolesarskimi stezami. Na parkirišču sva opazila posebne avtobuse s prikolico s kolesi. Veliko avstrijskih in nemških turistov si privošči te vrste turizem.
Gradež ima zanimivo morsko lego. Nahaja se na otoku in sosednjem polotoku v Jadranskem morju med Benetkami in Trstom.
Ima slikovito laguno z neštetimi čolni, zanimive mostove in nekaj manjših otokov v bližini.
V mestu je sprehajalna ulica s trgovinami in restavracijami, ki se konča v parku pred obalo.
Danes se je obetal bolj mrčast dan, zato sva se odločila z ladijco obiskati znano romarsko cerkvico na otočku Barbana v laguni.
Barbana je majhen otok na severnem koncu Gradeške lagune. To je kraj Santuario di Barbana, starodavno marijansko svetišče iz 6. stoletja. Ime je dobilo po puščavniku Barbanusu.
Do otoka se odpravite s turistično ladjico, ki vozi vsako uro iz bližnjega Gradeža (10€) Dandanes na otoku živi majhna skupnost frančiškanskih bratov .
Slikovita cerkvica z zvonikom in kupolo je lepo vidna iz mesta in okolice. Pravijo, da je osnovna podoba svetišča kip Device Marije , ki jo je prineslo morje.
Prvotno cerkev so uničile poplave pa tudi podoba Marije je bila izgubljena. Novo cerkev so ponovno zgradili frančiškani v 18. stoletju in nadomestili tudi kip Marije Device.
Zanimiva je notranjost cerkve, posebej poslikave v peščenih barvah. Na obeh stranskih stenah so obešene slike in fotografije, ki so jih v zahvalo zarešitev ali pomoč darovali posamezniki.
Dan sva zaključila s kopanjem. Jutri odhajava domov, pred tem pa dopoldne načrtujeva se kolesarjenje po otoku.
Naj zaključim, teh par dni je bilo res prijetnih in sprostitvenih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar