Peljala sva se mimo Gibraltarja, skalni greben značilne oblike, se je sredi morja kopal v soncu in največjega mesta v
gibraltarskem zalivu, Algeciras. Tu se nisva ustavila, ker sva Gibraltar že obiskala pred leti.
Na pobočjih obale so se v soncu svetile bele vasice “pueblos blancos”, ob obali pa dolge verige zaključenih naselij namenjenih turistom.
Ta del je pogosta destinacija skandinavskih drzav. V bližini Malage sem bila v finski vasici s finsko šolo in trgovino. Pravijo, da veliko privatnikov s severa odpira firme tu, saj je delo iz Špaije zanje cenejše, pa še za soncem gredo ;).
Ko sva pod večer prišla v Rondo, sva čisto po naključju našla še eno mesto za najin avtodom na lepo urejenem polno zasedenem postajališču.
Po zajtrku sva se peš odpravila do 2 km oddaljenega centra mesta. Obetal se je topel dan. Hodila sva po dolgi ravni ulici. Mesto se je šele prebujalo, zato sva uživala v še malo lenobnem vzdušju.
Opazovala sem belo pobarvano zidovje, ki ga ni oskrunilo neokusno začetniško grafitarstvo, kot je to pogosta praksa pri nas.
So pa celotne fasade poslikane z ličnimi murali na različne teme.
Posebej se me je dotaknil ta niz muralov majhnih otrok na stavbah.
Glavna ravna dolga ulica je namenjena le pešcem in je tlakovana v zanimivih vzorcih, ob njej so številne trgovine in restavracije.
Nekaj zanimivih trgov s tipičnimi stavbami, cvetjem in dekoracijo je razporejenih vzdolž te ulice.
V vetrinah ponujajo spominke, posebej oblačila z rdečimi ali črnimi pikami na ,volančke, ali pa asortiman pisanih pahljač
V enem izmed vetrin je bil plakat s primeri uporabe le-teh, kaj se skriva za določeno držo pahljače.
Poglejte si mojo sliko in ugotovite, kaj vam z njo sporočam jaz. ;)
Prispela sva na trg Plaza del toros kjer je legendarna arena za bikoborbe, pred njo kip bika in v ozadju matador.
Španska bikoborba se imenuje corrida de toros "preganjanje bikov" ali la fiesta "praznik". V tradicionalni koridi se trije matadorji borijo z dvema bikoma.
Obstaja več različic, med drugim tudi ples okoli ali skakanje čez kravo ali bika ali poskus prijemanja predmeta, privezanega na živalske rogove.
Od tu sva se sprehodila po obzidju, ki teče po robu visoke pečine, kjer je neverjeten razgled na okoliške griče z nasadi oljk in kraterju podobna.
O mestu Ronda, ki leži na vrhu gore v španski provinci Malaga.
Mesto se dviga nad globoko sotesko El Tajo, ki z ozko in globoko sotesko ločuje očuje novo in staro mesto, ki je še iz časov mavrske vladavine.
Ko je mesto raslo na obeh bregovih soteske, je bil dostop med obema deloma težaven. Obstajala sta dva manjša mostova, ki pa sta bila veliko nižje v kanjonu in nista omogočala dobrega oretoka ljudi in dobrin.
V 18. st. so zgradili most z enim lokom, ki pa se je zrušil leta 1741 in vzel življenje 50 ljudiem.
Nato so zgradili Puente Nuevo, ki daje vtis scene iz Igre prestolov. Mogočen 98 m visok most nad 120 metrov globoki očuje dve strani zgodovinskega mesta Ronda.
Ob mostu iz njega in pod njim so prekrasni razgledi na sotesko in okolico.
Sprehodila sva se tudi po ulicah na desnem bregu in kasneje po urejeni sprehajalni poti po obrobju pečine na levem bregu.
Tu je lepo obeležje mesta v keramiki.
Ko sva se vračala po isti ulici, naju je presenetila nepregledna množica turistov na njej, kot nasprotje jutranjega mirnega mesta.
Po okusnemi kosilu sva se peš odpravila do parkirišča pod mostom, od koder je impozanten pogled na most, sotesko in oba dela mesta.
Premaknila sva se na postajališče v bližnji kraj, kjer bova prespala.
