Aveiro

Dan 12

Dopoldne se odpraviva naprej proti jugu Portugalske. Jutro je po včerajšnjem kristalno jasnem vremenu oblačno in hladno.

Peljeva se po avtocesti proti Aveiru. Na obrobju mesta je prostorno brezplačno parkirišče s posebnim delom za avtodome.

Aveiro, ki mu, pravijo male portugalske Benetke, je lepo urejeno mesto s slikovitimi vzdrževanimi stavbami.

Ulice v centru so tlakovane v lepem belo sivem vzorcu. 

Tudi tu so pročelja nekaterih manjših hiš obložena z barvitimi keramičnimi ploščicami. 

Na Portugalskem imajo navado vhodna vrata pobarvati z živimi barvami, kar je lepa in slikovita posebnost prisotna tudi v tem mestu na manjsih stavbah.

Mesto leži v bližini velike lagune. Njegova posebnost je vodni kanal v obliki črke U, ki skoraj obkroža center mesta. 

Nad kanalom je veliko pešpot mostov. Pod njimi slikoviti čolni prevažajo turiste. V centru mesta je velik lepo urejen prestižni nakupovalni center.

Ob kanalu so postajališča za pisane gondole v stilu Benetk, ki turistom ponujajo 45 minutno vožnjo po kanalu. 

Midva sva pot raje prehodila in si ogledala del mesta, kjer so lepo urejeni novejši stanovanjski bloki z velikimi balkoni.

Ustaviva se tudi ob mostovih, ki so vsi okrašeni z raznobarvnimi trakovi. 

Šele ko si jih pobliže ogledava, ugotoviva, da so jih obesili turisti in nanje napisali svoja imena. 

Bojan je našel prazen trakec, napisal nanj najini imeni in ga privezal k preostalim tisočim. 

Bil je prijeten kratek postanek. Pot nadaljujeva proti mestu Nazaré. Pooblačilo se je in rahlo prši. Ustaviva se ob obali v Vieri de Leiria in orenočiva v družbi jar nekaj avtodomov.

Porto

Dan 11

Obetalo se je lepo sončno vreme, zato sva se že dopoldne s kolesi odpravila v Porto. 

Nekaj deset metrov iz kampa ob obali je lepo urejena kolesarska pot, ki po ravnem pelje do znamenitega železnega mostu nad reko Duro.

Porto je obalno mesto znano po številnih veličastnih in slikovitih mostovih in po proizvodnji portovca. 

Preden sva prispela do pristanišča, kjer se odvijajo ogledi mesta z ladjicami po reki Douro (zlata reka), sva ovekovečila pogled na most, ki ga je projektiral arhitekt Gustave Eiffel, zaključil pa njegov študent. Izgled mosta razkriva avtorja, saj je v bistvu podoben Aifelovemu stolpu. Slikoviti oa so tudi ostali mostovi.

Na desnem bregu sva bila zmenjena, da se dobiva s Polono, ki je na študentski izmenjavi v Portu. 

Skupaj smo preživeli nekaj prijetnih uric v klepetu in sprehodu po Portu. 

Ustavili smo se tudi na kosilu. Midva sva poskusila znano jed 'bacalhau à braga', okusno, Polona pa hamburger. 

Povzpeli smo se na most, od koder je prelep pogled na reko, na celotno mesto in ostale mostove.

Še bolj dih jemajoč je pogled z razgledne ploščadi na obzidju nad mostom. 

Od tod je bil razgled podoben ptičji perspektivi. Sončen in prijetno topel dan je privabil ogromno obiskovakcev, ki so napolnili restavracije na pomolu, klopce v lepem parku v Vili novi de Gaia in sprehajališči na obeh bregovih reke. 

Na vsakem koraku atmosfero ustvarjajo poulični pevci in muzikanti. Domaći ponujajo fado, ostali pa znane uspešnice. Prijetno je postati, prisluhniti in se za trenutek zgubiti v domišliji.

V mestu lahko v večernih urah uzivate ob dobri hrani in pislušanju 'fada'.

Fado je glasbena zvrst, ki se je razvila v 1820-ih v Lizboni, ima pa še daljšo zgodovino. 

Fado dobesedno pomeni »usoda« in v tem je njegova žalostna lepota. Moramo se sprijazniti s svojo usodo, tudi če je kruta. Fado pojejo moški, atudi ženske. Vredno si je privoščiti fado večer. Preverjeno.

Primer Ana Moura FADO

Poslovila sva se od Polone in nadaljevala pot v center Porta. 

Porto je najbolj znan po azulejos (pisani keramiki), ppridelavi odličnega portovca, in zgodovinskem središču, ki je bilo leta 1996 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. 

Po vsem mestu so pročelja hiš pogosto okrašena s poslikanimi ploščicami (azulejos), 

Obiskala sva tudi znano lepo poslikano avlo glavne železniške postaje.

V centru teče rekonstrukcija ceste, zato je bila pot do visokega zvonika, stolpa na griču, ki je nekakšna ikona mesta, vidna od vsepovsod, malo otežena. 

Spustila sva se do desnega brega reke in se peljala do zadnjega mostu nad reko. Tu je zanimivost star simpatičen tramvaj, ki prevaža turiste do oceanskih plaž in ogledov sončnega zahoda.

Na levem bregu reke so številne vinske kleti, ki v pokušino in nakup ponujajo porto vino. Na obali so na drogovih predstavljene vse znamke porto vin, na reki pa so zasidrani leseni čolni s sodi. 

V kamp sva se vračala po isti poti. Preživela sva lep in prijeten dan, še posebej v družbi mlade simpatične Polone.

Večerni ocean je bučno ustvarjal visoke valove, ki so se zaletavali v obalo in skale.

Za las sva uspela ujeti v objektiv tudi trenutek, ko se je sonce veličastno spravilo spat.

Opravila sva dobrih 28 km s kolesom in malo tudi peš.

Proti Portu

Dan 10

Prva noč brez dežja, jutro pa megleno. Po nakupu hrane v bližnji veliki trgovini, se po avrtocesti odpraviva proti Portu in zapuščava hladen in deževen sever Španije. 

Prometa je malo, zato je vožnja minila hitro in udobno.  Parkirala sva se v kampu na obrobju Porta. Prijeten in poceni kamp (15 € za dva dni).

Kako prijetno je postalo vreme, pomladno sonce že bolje greje, ni vetra in jaz uživam, ker mi ni več mraz :).

Pripraviva si kosilo, in ker sva tu pridobila eno uro, imava še veliko časa za sprehod po bližnji obali.

Ovalni dolgi peščeni zalivi, posejani z večjimi ali manjšimi gladkimi balvani,  se kopljejo v bucnih valovih oceana. 

Vzdolž obale teče dolga lesena sprehajalna pot, ki je bila ob današnjem lepem sončnem vremenu polna sprehajalcev. Na terasah restavracij je ob pijači opazovalo obalo veliko starih in mladih. 

Uživala sem ob iskanju lepih posnetkov valov in plaže.  Na Portugalskem sem bila že velikokrat in vsakič so me njihova obmorska mesta prevzela. 

Jutri se bova s kolesi odpravila do cemtra Porta.  Se že veselim.