Santiago de Compostela

Dan 9

Deževje se je po malem ustavilo, pokazala se je modrina neba, zato sva se dopoldne z avtodomom odpravila do centra mesta in znane katedrale. 

Parkirala sva na velikem parkirišču, kjer lahko tudi prespiš. Ob vstopu so zahtevali vse podatke in osebno izkaznico. Parkirnina za cel dan brez prenočevanja je 4.15 €.

Toplo sva se oblekla, saj je bilo ob sicer sončnem dnevu, 8°C in hladnem vetru precej hladno.

Pa sva le tudi midva peš opravila nekaj romarske poti 'Camino de Santiago (2,5 km ha, ha, ha) in prispeka do starega dela mesta s katedralo.

Katedrala v Santiagu de Compostela je cilj poti svetega Jakoba. Pomembna katoliška romarska pot je znana že od 9. stoletja. Pred njo je ogromen trg, kjer se zbirajo romarji in turisti. Kot zanimivost pa,vstop v cerkev je 12€. Od vseh podobnih svetih mest je ta edina, ki zahteva vstopnino. 

 Leta 1985 je bilo staro mestno jedro razglašeno za Unescov seznam svetovne dediščine.

V preteklosti so staro jedro zaščitili z obzidjem, danes na to opominja le še majhen obod, ki označuje prvo obzidano strukturo.

Ustaviva se na trgu Praza do Obradoiro z mogočno katedralo, kjer naj bili pokopani posmrtni ostanki svetega Jakoba. Po njem se imenuje romarska pot.

Nekaj romarjev je pravkar prispelo in se posedlo na tla sredi trga s polnimi nahrbtniki, zadovoljni, da so opravili dolgo pot.

Midva pa sva s sebkom ovekovečila najino prisotnost na tem kraju. 

Ogledava si tudi bližnje staro mesto z vijugastimi ozkimi granitnimi ulicami, oboki in trgi, vodnjaki in spomeniki. 

Tu je mogoče najti številne stare stavbe univerz vseh smeri, baročnih cerkva majhnih trgovinic, barov in restavracij.

V eni ozmed njih sva si za  kosilo pod obvezno privoščila najbolj ikonično jed v deželi, hobotnico.ali "pulpo á feira", kot ji domačini pravijo po domače. 

Bilo je res okusno kosilo, ni kaj. Ta popularna jed ima v vseh restavracijah najvišjo ceno. :)

Najin ogled sva zaključila po 15:00 uri in se odpravila naprej proti Portugalski.

Mesto ni pustilo vecjega vtisa, morda je temu botrovalo tudi vreme.  

Vmes morava dotočiti plin, saj sva kar velikokrat ogrevala avtodomm. 

 

Prenočevala bova na postajališču pri mestu Tuy,  ki je le par kilometrov oddaljeno od Portugakske.

Do Santiaga de Compostela

Dan 8

Močni naliv in sunki vetra so nama to noč kratili spanec. Podnebje Galicije in najbrž većine severne obale Španije, kot pišejo, je običajno zmerno in deževno, z izrazito bolj suhimi poletji; običajno ga uvrščajo med oceanske.

Presenetilo naju je, kako v sunkih nebo spusti veliko količino vode na zemljo in vse skupaj začini še z občasnimi močnejšimi sunki vetra z morja. Ponoči sem predvsem razmišljala, ali je v bližini kakšno drevo, ki bi se lahko podrlo in morda potok, ki bi poplavil. Na srečo sva bila v zavetju večjih stavb, ki so nama vendarle prihranile nekaj težav.

Tudi čez dan so se menjavala obdobja sonca in nalivov. A to naju ni motilo, saj sva se vozila po malo prometni avtocesti. 

V dosedaj obiskanih mestih.nisva srečala veliko ljudi, posebej ni bilo otrok. Vsa okna stavb so ves čas zastrta z roletami, tako da imava občutek, da so to mesta duhov. Morda pa jih to vlažno hladno vreme prikuje v domove.

Prispela sva v Santiago de Compostela in se namestila v postajališču za avtodome na obrobju mesta. Danes bova malo lenarila, jutri pa, ker obetajo manj dežja, si ogledava to romarsko mesto.

Santiago de Compostela je nastal zgolj z namenom Camino ali romanja na grobišče apostola Jakoba. 

Compostela je novejše mesto, prvič omenjeno v 9. stoletju. Je pa tudi glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija v severozahodni Španiji in mesto Unescove svetovne dediščine. Milijoni ljudi po vsem svetu prihajajo v katedralo, ki predstavlja konec romarske poti svetega Jakoba.

Sprehodila sva se po okolici posrajališča v predahu dežja. 

As Catedrale in najsevernejša točka polotoka

Dan 7

Včeraj zvečer je začelo z mrzlim vetrom deževati in je trajalo celo noč. Ohladilo se je na 7°C.

Po zajtrku se odpraviva do nekaj km oddaljene naravne atrakcije As Catedrales.

              vzeto na spletu

Praia das Catedrais je na takozvani Praia de Augas Santas (plaža svetih vod).  

 Plaža katedral je neverjeten primer erozije, ki jo ustvarja narava skozi čas in navdihuje obiskovalce.

Poseben spektakel ustvarja plimovanje Atlantskega oceana, ki ob oseki omogoča ogled od blizu veličino skalnatih tvorb v beli mivki. 

Vzdolž cele obale si sledijo čudovite skalne gmote, romantični oboki in jame. 

Okolje je z dostopom lepo urejeno z lesenimi potmi. Za ogled v sezoni je potrebna rezervacija, ker sem roma veliko obiskovalcev. V tem času je bil vstop prost, obiskovalcev ps kar precej. 

Če si nameravate ogledati to obalo, ne pozabite preveriti plime in oseke pred odhodom na ogled, saj se ob plimi ne more dostopati do tega dela obale. Če te ujame plima, bi imeli velike težave vrniti se nazaj.

Spletna stran plimovanja na tej povezavi.

Toplo sva se oblekla, in obula nepremočljive teniske in se odprabila skupaj s številnimi drugimi proti plaži. Čeprav je bila šele prva ura oseke, so se že  bližali valovi, ki so počasi lizali mivko. 

Ko hodiš med temi mogočnimi skalnim gmotami, sestavljenimi iz temnih plasti, imas resnično občutek, da si v naravni cerkvi. 

Ogledala sva si osrednji del te obale, se sprehodila po potki proti zahodnem delu in se vrnila, da še enkrat zajameva pogled na to naravno čudo. Tokrat je voda že zalila večji del plaže. Že po prvi uri plime, je bil onemogočen dostop do treh obokov. 

Povsod so opozorila, da voda hitro naraste in plima lahko doseže do 4 m višine. Če nisi oazljiv, kaj kmalu nimaš več suhega orehoda med skalami.

Žal nisva uspela videti treh zaporednih obokov, ki so vzhodneje po obali. Naj ostane za drugič ;). (Slika na začetku)

Odpravljava se dalje proti severozahodnem delu Iberskega polotoka, kjer je najsevernejša točka Španije.

Na poti postaneva za kosilo v San Cibau, kjer na obali stoji kip morske deklice. 

Legenda pravi, da je Maruxaina svetlolasa morska deklica, pol riba, pol ženska, ki živi v jami Xan Vello. 

 V nevihtnih dneh se povzpne na vrh Sombrize in kriči. Nekateri pravijo, da

 mornarje opozorja na nevarnost, drugi, spet trdijo, dai jih vodi v brodolom.

Vsako drugo soboto v avgustu vaščani oživijo to legendo. Morsko deklico ujamejo lokalni ribiči in jo pripeljejo na obalo, da ji sodijo. Sledi praznovanje v njeni družbi.

 

V  kraju je velika tovarna aluminija, ki je v bližnji dolini zgradila ogromen bazen strupene vode. Opozarjajo na možno ekološko katastrofo.

Slika z Google mapsa jezera rdeče barve.

Pot nadaljujeva do najsevernejše točke polotoka. Rahlo dežuje in precej piha. 

Ves čas imava občutek, kot da sva na severu Škotske ali Norveške. Hladno in vetrovno. Kje je pregovorno vroča Šoanija ;)?

Prispeva do parkirišča blizu večjega svetilnika, ki je nekakšna oznaka te severne točke.

Od svetilnika vodi shojena ozka steza po grebenu klifa, ki sega 50 m nad morjem. Mrzel  veter piha v sunkih, zato moram paziti, da me ne odpihne v ocean.

Po grebenu se pasejo koze. Ena je oravkar čisto na samem skotila tri mladiče, eden ni preživel. 

Na konici grebena nad morjem narediva selfi za spomin. Zbirava namreč točke V, Z, S, J Evrope ali držav, ki jih obisčeva kot eno izmed posebnosti potovanj.

Danes sva veliko lepega videla in doživela, kljub nadležnemu vetru,. :) Čaka naju le še pot do postajališča in počitek.

Ustaviva se na brezplačnem postajališču v Carinio.