Predstavljena objava

Povezave do potovanj z avtodomom

Tu so zbrane povezave do naslovnih blogov najinih daljših potovanj z avtodomi, od 7.dalje z našim            WEINESBERG,...

sobota, 9. marec 2024

As Catedrale in najsevernejša točka polotoka

Dan 7

Včeraj zvečer je začelo z mrzlim vetrom deževati in je trajalo celo noč. Ohladilo se je na 7°C.

Po zajtrku se odpraviva do nekaj km oddaljene naravne atrakcije As Catedrales.
              vzeto na spletu
Praia das Catedrais je na takozvani Praia de Augas Santas (plaža svetih vod).  
 Plaža katedral je neverjeten primer erozije, ki jo ustvarja narava skozi čas in navdihuje obiskovalce.
Poseben spektakel ustvarja plimovanje Atlantskega oceana, ki ob oseki omogoča ogled od blizu veličino skalnatih tvorb v beli mivki. 
Vzdolž cele obale si sledijo čudovite skalne gmote, romantični oboki in jame. 
Okolje je z dostopom lepo urejeno z lesenimi potmi. Za ogled v sezoni je potrebna rezervacija, ker sem roma veliko obiskovalcev. V tem času je bil vstop prost, obiskovalcev ps kar precej. 
Če si nameravate ogledati to obalo, ne pozabite preveriti plime in oseke pred odhodom na ogled, saj se ob plimi ne more dostopati do tega dela obale. Če te ujame plima, bi imeli velike težave vrniti se nazaj.

Spletna stran plimovanja na tej povezavi.
Toplo sva se oblekla, in obula nepremočljive teniske in se odprabila skupaj s številnimi drugimi proti plaži. Čeprav je bila šele prva ura oseke, so se že  bližali valovi, ki so počasi lizali mivko. 
Ko hodiš med temi mogočnimi skalnim gmotami, sestavljenimi iz temnih plasti, imas resnično občutek, da si v naravni cerkvi. 
Ogledala sva si osrednji del te obale, se sprehodila po potki proti zahodnem delu in se vrnila, da še enkrat zajameva pogled na to naravno čudo. Tokrat je voda že zalila večji del plaže. Že po prvi uri plime, je bil onemogočen dostop do treh obokov. 

Povsod so opozorila, da voda hitro naraste in plima lahko doseže do 4 m višine. Če nisi oazljiv, kaj kmalu nimaš več suhega orehoda med skalami.
Žal nisva uspela videti treh zaporednih obokov, ki so vzhodneje po obali. Naj ostane za drugič ;). (Slika na začetku)
Odpravljava se dalje proti severozahodnem delu Iberskega polotoka, kjer je najsevernejša točka Španije.
Na poti postaneva za kosilo v San Cibau, kjer na obali stoji kip morske deklice. 
Legenda pravi, da je Maruxaina svetlolasa morska deklica, pol riba, pol ženska, ki živi v jami Xan Vello. 

 V nevihtnih dneh se povzpne na vrh Sombrize in kriči. Nekateri pravijo, da
 mornarje opozorja na nevarnost, drugi, spet trdijo, dai jih vodi v brodolom.

Vsako drugo soboto v avgustu vaščani oživijo to legendo. Morsko deklico ujamejo lokalni ribiči in jo pripeljejo na obalo, da ji sodijo. Sledi praznovanje v njeni družbi.
 
V  kraju je velika tovarna aluminija, ki je v bližnji dolini zgradila ogromen bazen strupene vode. Opozarjajo na možno ekološko katastrofo.
Slika z Google mapsa jezera rdeče barve.

Pot nadaljujeva do najsevernejše točke polotoka. Rahlo dežuje in precej piha. 
Ves čas imava občutek, kot da sva na severu Škotske ali Norveške. Hladno in vetrovno. Kje je pregovorno vroča Šoanija ;)?
Prispeva do parkirišča blizu večjega svetilnika, ki je nekakšna oznaka te severne točke.
Od svetilnika vodi shojena ozka steza po grebenu klifa, ki sega 50 m nad morjem. Mrzel  veter piha v sunkih, zato moram paziti, da me ne odpihne v ocean.
Po grebenu se pasejo koze. Ena je oravkar čisto na samem skotila tri mladiče, eden ni preživel. 
Na konici grebena nad morjem narediva selfi za spomin. Zbirava namreč točke V, Z, S, J Evrope ali držav, ki jih obisčeva kot eno izmed posebnosti potovanj.
Danes sva veliko lepega videla in doživela, kljub nadležnemu vetru,. :) Čaka naju le še pot do postajališča in počitek.
Ustaviva se na brezplačnem postajališču v Carinio.

petek, 8. marec 2024

Bufoni de Pria in proti Fozu

Dan 6

Včeraj zvečer sva po kratkem nalivu šla v center mesta Ribadesella, ki je del avtonomni skupnosti Kneževine Asturije v Španiji. Leži ob morju in izlivu reke Sella, pod gorovjem Picos de Europa. Reka je znana kajakaška destinacija..
Ribadesella je rojstni kraj španske kraljice Letizie. Tu govorijo austirski jezik, vse cestne oznake so dvojezične. V bližini je tudi dobro obiskana večja jama.

Opravila sva nakup nekaj hrane za naslednje dni. 

Zbudila sva se v lepo sonćno jutro, čisto primerno za ogled posebnosti te obale, bufoni de Pria.

Odpraviva se v kraj Llames. Parkirava na velikem parkirišč blizu vasice, kar že nakazuje, da je tu v sezoni veliko obiskovalcev.

Peš greva skozi vasico do, za te kraje značilne obale, skalnatih platojev dobrih 30 m nad oceanom. 
Na poti srečava domačina, ki nama v španščini pove, da trenutno bufonov ni, ker je oseka. Dober kilometer iz vasi že zaslišiva značilno bučanje na platoju. Na razlčnih mestih so velike, manjšile in zelo majhne lukenje iz katerih glasno buči in piha. Ko je visoka plima, pa iz njih brizgne pod močnim pritiskom voda. Zanimiv naravni pojav. 
Ko se sprehodiš po tej z ostrimi skalami posejani planoti, doživiš poseben zvočni spektakel bufonov, ki rohnijo in pihajo okrog tebe. Na nevihtni dan je najbrž doživetje strašljivo. 
Vzeto s spleta

To naravno okolje je edinstveno v Evropi in ga je Asturija razglasila za naravni spomenik. 
Občudovala sva ogromne valove, ki so se valili proti pečinam in ustvarjali zračni pritisk v bufonah, ki so se vsakokrat bučno oglasili in pihali. Informacije na tablah prikazujejo, kako bufoni delujejo. 

Bufoni nastanejo zaradi erozije morja in dežja na apnencu, kjer se ustvarijo razpoke in dimniki, ki povezujejo morje s kopnim in skozi katere piha zrak inšpruca voda..  

Ko kantabrijsko morje s svojimi močnimi plimami pokaže svoj bes, valovi silijo v te razpoke. Voda se dvigne skozi ozek kanal ter povzroči značilno žvižganje ali smrčanje, zato tudi ime "luknja za pihanje" (bufon). Vodni curek lahko seže do 20 m visoko.


Prehodila sva bližnji plato in se ustavila ob večini bufonov. 

Ob povratku sva se spustila tudi do bližnje plaže, ki jo je v dolgem jeziku v notranjost ustvarilo morje.

Sprehodiva se po belem pesku plaže, ki jo obdajajo pečine in delta reke Guadamia. Ker je oseka, je kanal suh, ob plimi pa seže voda do 1,5 m. Plaža je dolga okoli 800 m in 80 m široka. Leži pravokotna na obalo,  
Po ogledu bufonov nadaljujeva pot po avtocesti proti kraju Foz.


Oarkirala sva na velikem brezplacnem postajališču ob morju. Sprehodila sva se do mesta v orecej hladnem vetru. 
Na idprtem morju so se ustvarjali val9vi,veter pa je pihal nasproti in ustvarjal efekt konske grive :).

četrtek, 7. marec 2024

Po obali do Ribadesella

Čaka naju malo toplejši dan. Zjutraj se odpraviva na ogled bližnjega obmorskega mesteca Comillas.
Občudovala sva lep zaliv, kjer se je jutranje morje igralo z valovi.
Občudovala sva ovalno peščeni zaliv mesta.
Pretežna večina stavb je namenjena turizmu, zato sedaj izven sezone samevajo. V sezoni pa mora biti tu zelo živahno.
Imajo pa tu tudi univerzo v veliki zgradbi na griču nad mestom.
Obhodila sva pristanišce in polotoček, se odpravila do mini parka Guel in spomenika in se vrnila na postajališče..

Termometer kaže 20°C, ravno prijetno za potepanje (7 km). Nadaljujeva potovanje po obalni cesti. Značilnost tukajšnje obale so lepi ovalni peščeni zalivi in skalnati grebeni, ki štrčijo v morje in jih bičajo valovi.

V ozadju se visoko ( nad 2500 mnm) dvigajo zasneženi vrhovi Picos de Europa,  Zanimiva kombinacija. 
Naslednji postanek je v San Vicente de la barquera, kjer si pripraviva kosilo in se sprehodiva ob obali. Ker je morja precej valovito se je skupina srfarjev podala zajahati valove.

Peljeva se do zanimivega fenomena, ki ga ustvarja morje. Voziva po trasi Camina de Santiago, na kar opozarjajo table ob cesti.

Vstopila sva že v pokrajino Aasturia in se peljeva do Buelne, kjer so v bližini takoimenovane bufone. Obala je sestavljena iz travnato skalnatih jezikov, ki štrčijo v morje

Ustvarjajo se tudi slikoviti naravni mostovi.

Bučno valovanje vode ustvarja v skalah odprtine, skozi katere ɓučmo pljuskajo pod pritiskom valovi. Skale so ostre, saj jih morje neprestano brusi.

Ob jamah na vrhu skal se sliši močno bučanje in voda s silo udarja skoznje. Posebej veličastno je najbrž, ko je slabo vreme in morje razburkano. 

V bližini je tudi zanimiva jama z velikimi kapniki, ki jo je ustvaril mali potoček.

Za danes sva opravila s hojo (19 200 korakov), zato se odpraviva do naslednhega postajališča Ribadesella, kjer bova prespala. Ob 18:30 je začelo deževati.