Oslo, kraljeva rezidenca

Danes je najin tretji dan v Oslu. Tokrat imava v načrtu obiskati  kar nekaj znamenitosti.

Sedeva na kolo in se najprej odpraviva do muzeja Fram, za katerega sva karte kupila že včeraj. 

Muzej Fram pripoveduje zgodbo norveškega polarnega raziskovanja. Nahaja se v bližini muzeja Kon-Tiki na polotoku Bygdøy.

Že ob vstopu v muzej te prevzame pogled na ogromno leseno ladjo Fram, po kateri ima ime muzej in zavzema skoraj celoten trinadstropni prostor in koničasti del pod streho. 

S svetlobo in zvočnimi efekti so poustvarili atmosfero teh raziskovalnih ekspedicij in tekem za primat v odkrivanju potovanj v najzahtevnejše predele naše matere zemlje.

Prav gotovo si muzej zasluži vzdevek najboljši. 

Muzej počasti norveško raziskovanje treh velikih norveških polarnih raziskovalcev – Fridtjofa Nansena, Otta Sverdrupa in Roalda Amundsena.

Na stenah ob ladji je bogata slikovna zgodba raziskovanj, v vetrinah so predstavljeni avtentični predmeti. 

Ogled začneva v prvem nadstropju, nadaljujeva v drugo, kjer ponujajo celo simulator polarnih razmer (ice simulator), posebna soba, nizka temperatura, zvočni in gibalni efekti ter primer rova v navideznem ledu. 

V tretjem nadstropju pa nas je čakal najboljši del doživetja. Tu vstopiš na krov ladje Fram in po urejenem redu obiščeš prostore ladje vse do strojnice. 

Na palubi je posebna klop, ki se giblje kot bi sedel na ladji, ki pljuje v razburkanem morju. Na stenah okoli kadje se zvrstijo različni posnetki trenutkov med plovbo, od zvezdnatega neba, polarnega sija pa do viharja in bučnega in mogočnega valovanja morja. Občutek je res neverjeten. 

Prav tako je v podpalubju slišati škripanje lesa med vožnjo, ropot motorjev in ves caš čutiš stalno nagibanje ladje. 

Res so se potrudili poustvariti vsaj delček tega, kar so pogumni raziskovalci doživljali na potovanju.

Zaradi bogatega in strokovno urejenega gradiva potrebuješ kar nekaj časa za ogled. 

Polna polarnih vtisov in podatkov sva pot nadaljevala okoli zaliva v center mesta. 

Najprej sva se odpravila do kraljeve palače, kjer se je ob 13:30 odvijala ceremonija menjave straže. 

Kraljeva palača se nahaja na vzpetini, Bellevue, na koncu glavne prometnice v Oslu. Pred palačo je peščeno dvorišče, kjer se nabirajo turisti. 

Okoli palače so lepo urejene travnate površine, ki so bile danes zaradi lepega sončnega dne polne skupinic, ki so poležavale v travi.

Menjava straže je zapletena slovesnost, ko stražarje na dolžnosti, zamenja nova skupina stražarjev. To je posebna koreografija, ki vključuje veliko glasnih ukazov in teptanja s petami vojakov, menhavanha položajev puške, poseben koračni pohod in zanimive uniforme. Vojaki korakajo okoli palače in zamenjajo po protokolu mesto s starimi stražarji pred stražarjevo hišo na vhodu palače.

Bil je čas kosila, zato sva se odpeljala do ulice, ki ponuja "street food", ulično hrano. V stavbi je veliko različnih majhnih ponudnikov hrane iz različnih delov sveta. Izbereš svojo hrano, počakaš in jo poješ na za to pripravljenih mizah ob cesti. Okusno.

Nadaljujeva z ogledom mesta. V bližini je Damstredet, idilična uličica v središču Osla. Njena zgodovina sega skoraj tisoč let nazaj. To je v bistvu kratka strma uličica z majhnimi lesenimi hišami, starimi okoli 200 let na obeh straneh ulice. 

Stavbe so dobro vzdrževane, pobarvane v različnih barvnih odtenkih ter z urejenimi vrtovi. Pravi kontrast velikemu živahnemu  mestu, ki nudi tej uličici domovanje, saj tu ni avtomobilskega prometa. 

Odpeljeva se do katedrale iz 17 stoletja v baročnem stilu. Norveška kraljeva družina in norveška vlada uporabljata katedralo za javne dogodke.

Cerkev je grajena v obliki križa z velikimi orglami in lepo okrašenim stropom.

Ob cerkvi je poseben peščen krog z kovinskimi vrtnicami v spomin na strašen tetorističen napad leta 2011. 

Dan sva zaključila na promenadi, ki poteka iz centra mesta proti Aker Brygge do zanimivega polotoka. Danes je nedelja in promenada je bila polna ljudi. 

Aker Brygge je znan po številnih restavracijah vzdolž promenade z veliko priložnostmi za pijačo, obedovanje, nakupovanje oblačil in posedanje na prostem.

Nadaljujeva proti Tjuvholmen, ki leži na polotoku, ki se razteza iz Aker Brygge v Oslofjord. Kanali, privezi čolnov on mostički spominjajo na Benetke. 

Okolica je lepo urejena in ponuja prijetno počutje. Ko sva prispela do parka s skulpturami na koncu polotoka, naju je presenetil pogled na neverjetno množico kopalcev na travnatih površinah, kjer je urejeno mestno kopališče. 

Ali sva res v pregovorno hladni Norvešķi? Slika pove vse. Lahko se primeja s plažo ob Jadranu. No, morje pa ni ravno čisto in toplo.

Danes je bil dolg in zanimiv dan, še posebej, ker se le ta raztegne do pozne 23.ure, ko še vedno lahko bereš zunaj. Zvečer morava res vse zatemniti, da dobi telo občutek, da je čas za spanje. 

Oslo, Vigeland park skulptur

Že dopoldne sva se odpeljala s kolesom, tokrat na zahodni del Osla. Želela sva še enkrat obiskati 3 km oddaljen svetovno znani park skulptur. In nisva bila edina. Že dopoldne je park obiskalo veliko število turistov. Prednjačijo obiskovalci iz Azije, veliko pa je tudi američanov. Obisk je brezplačen.

Vzrok obiska je največji park skulptur v Oslu, ki jih je zstvaril en umetnik. Ustvaril ga je Gustav Vigeland, ki ni izdelal le vseh 212 skulptur iz brona, granita in litega železa razstavljenih v parku, pač pa je tudi oblikoval načrt samega parka. 

Zaradi obsežnosti, ga ni enostavno opisati. Naj omenim le nekaj svojih zapažanj. 

Skulpture simbolizirajo vse vidike človeškega življenja, od rojstva pa do smrti. 

Ko vstopiš v park skulptur, te pot najprej vodi čez most, ki ga na obeh straneh krasijo kipi iz brona. 

Tu te preseneti kip moškega, ki se bori s štirimi dojenčki. Ta kip se imenuje Man Chasing Four Geniuses, moški lovi štiri Geniuses. Dojenčki naj bi predstavljali zle duhove, nekateri pa trdijo, da predstavlja bremena in odgovornosti očetovstva. Bo že držalo.

Prav poseben je jezni dojenček, ki naj bi po pripovedovanju prinašal srečo, zato se ena od njegovih stisnjenih pesti od dotikov sveti.

Nato te očara vodnjak z 20 kipi, ki obdajajo vodo iz vodnjaka. 

Na zidu okrog njega so reliefi, ki uprizarjajo krog življenja, od rojstva do smrti.

Od tu se lahko po stopnicah na obeh straneh povzpneš do osrednjega dela parka z impresivnimi razgibanimi skulpturami. 

Postavljeni so v tri nivoje in v krogu prikazujejo obdobja človeka od otroštva do starosti. Vsi kipi v celotnem oarku so goli. 

Na zgornjem delu platoja sega proti nebu najveličastnejši obelisk iz enega kosa kamna, ki uprizarja 121 prepletenih oseb.

212 kipov prikazuje ljudi različnih starosti, spolov in velikosti v različnih in včasih tudi zapletenih položajih.

Opazila sem, da najde vsak obiskovalec skulpturo, ki mu je čustveno blizu. Meni so predvsem tiste, ki prikazujejo otroke v igri z odraslimi in primeri nežnosti med pari.

Tam se posebej zadržimo in fotografiramo ali pa samo za trenutek postojimo in razmišljamo.

Park se zaključi s krogom spletenih teles, simbolom celotnega parka.

Poleg kipov so v enaki tematiki narejena umetelno kovana vrata v zgornjem in spodnjem delu parka. 

Ko zapuščava park se ustaviva tudi ob avtorjevem kipu, ki je tudi edina oblečena figura parka.

Bojan je želel vedeti, koliko oseb je upodobljeno v celotnem parku, zato sva se ustavila v bližnjem muzeju Vigelanda. A na žalost jih še niso prešteli, so pa ugotovili, da bi to morda bil zanimiv podatek. 

Odkolesariva do avtodoma, pripraviva kosilo in se popoldne ponovno odpraviva s kolesom, tokrat v bližnjo vasico na najinem polotoku. Najin namen je obiskati muzej Kon-Tiki.

Muzej stoji v bližini morja in še dveh drugih muzejev eden na temo morja, drugi o polarnem raziskovanju.

 Kupila sva ustopnici za dva muzeja. Danes sva si ogledala Kon-Tiki, jutri pa tistega o polarnem raziskovanju.

Leta 1947 se je skupaj s petimi člani posadke norveški raziskovalec in pisatelj Thor Heyerdahl odpravil na potovanje s splavom iz balzovine čez Tihi ocean iz Južne Amerike do polinezijskih otokov.

 Splavu so dali ime Kon-Tiki po inkovskem bogu Viracochi, za katerega naj bi bilo "Kon-Tiki" staro ime.

 

 To je bila njegova prva ekspedicija, ki so jo upodobili v filmu, ki je bil nagrajen z oskarjem za najboljši dokumentarec. Kipec je v vetrini muzeja.

Z odpravo je želel potrditi svojo teorijo, da otokov v južnem Tihem oceanu niso poselila samo ljudstva z zahoda, pač pa tudi južnoameričani. 

Muzej razstavlja originalni splav Kon-Tiki, zanimive podatke, predmete, skulpture in slikovno gradivo. 

V spodnjih prostorih je razstavljen tudi njegov drugi čoln iz trsja in opis te ekspedicije. Kot dopolnilo vsemu naštetemu je diaprojekcija filma. 

Ob ogledu in branju gradiva se človeku zdi skoraj nemogoče, da tako krhek splav, povetan le z vrvmi, zmore premistiti tako razdaljo po tako razburkanem oceanu. Vztrajnost in želja po raziskovanju vrti kolesje naše civilizacije. 

Oslo, 1. dan

Dopoldne si ogledava zaliv v bližini parkirišča. 

Po kosilu pa sva sedla na kolo in se odpeljala do mesta Oslo, ki je kolesarjem prijazno mesto. Do centra imava 3 km urejene kolesarske steze, kjer voziva v družbi veliko drugih kolesarjev in e-skirojev. 

Vožnja je varna, le bolj v centru, kjer so tračnice tramvajev, je treba voziti previdno.

Prijetno naju je presenetilo dejstvo, da je kljub prometu tako tiho in dihava čist zrak. Seveda, saj je po podatkih Norveška, prestolnica električnih avtomobilov, zahvaljujoč politiki spodbujanja uporabe električnih avtomobilov. Tudi taksiji so Tesla vozila.

Pišejo, da je na mestnih ulicah v uporabi več kot 50.000 registriranih popolnoma električnih vozil. Dokazano sva videla ogromno različnih Tesl in drugih e-vozil in hibridov. 

Opazila sva tudi, da je velik del mestnega središča namenjen pešcem, kar tudi zmanjšuje hrup in omogoča ljudem preprosto premikanje.

Glavno mesto Norveške leži na južni obali države na vrhu Oslofjorda. Znano je po zelenih površinah in muzejih.

Oslo obstaja že od vikinške dobe; njegovo prvo ime je bilo Ánslo.

Po požaru 1624, ki je uničil celotno mesto je danski in norveški kralj Christian IV zgradil mesto na drugi strani zaliva in ga poimenoval "novi" Oslo, Christiania.

Kasneje so menili, da mesto z imenom nekdanjega danskega kralja ni primerno in so ga leta 1925 spet poimenovali Oslo.

Ko se bližava zalivu, od daleč zagledava ogromno opečnato stavbo, mestno hišo.

V njeni bližini je stavba Nobelov center miru, ki pa jo trenutno prenavljajo, zato se odpraviva kar do mestne hiše. 

Na južnem delu ima pred vhodom skulpture obrtnikov, ki so jo gradili. Tudi sicer je bogato okrašena s kipi.

Sprehodiva se okoli nje. Na severnem delu je trg, ki ga ovalno obkrožajo stavbe zgrajene v enakem slogu. Tu je tudi glavni vhod v mestno hišo z vodnimi kaskadami, vodnjakom in portalom z astronomsko uro in pozlačenim kipom ženske.

Na obeh straneh so arkade, kjer so bogati  reliefi Dagfina Werenskiolda obrnjeni proti trgu. Reliefi so zanimive upodobitve motivov iz nordijske mitologije. 

Narejen so iz lesa in lepljeni, veliki 2 x 3 metre, težki pa skoraj tono.

Upodobljena sta tudi Ask in Embla, "nordijska Adam in Eva".

Mestna hiša ima dva stolpa, vzhodni stolp ima karilon, inštrument sestavljen iz 49 zvonov, na katerega se po klaviaturi igra s pestmi. Glasbo, tako klasično kit pop, izvajajo vsako uro. 

 

Ob najinem ogledu so se pred vhodom zvrstili dve poroki. 

Pot sva nadaljevala proti zanimivi mestni atrakciji, novi operni hiši, po kateri je po strehi speljano sprehajališče. 

Marmornata streha je posebno oblikovana in je namenjena hoji. Že pogled nanjo je zanimiv in lep, ko pa se po njej sprehodiš ugotoviš, da ponuja tudi krasen razgled na mesto in možnost, da se vsedeš in uživaš v ogledu okolice.

 Naju je navdušila in tudi številne druge obiskovalce.

Pokukala sva tudi v avlo opere, da si ustvariva vtis o tej izjemni zgradbi.

Norvežani izrabijo vsak sončen dan, da se nastavijo soncu. Danes so se kljub hladnemu vetru sončili in tudi zaplavali. Plaže so del mestnega življenja. Tudi sicer norvežani vztrajajo, da je narava od vseh in da lahko v njej vsak uživa. 

Oslovčani so kar aktivni, radi hodijo in kolesarijo, se ukvarjajo s športi in po statistiki imajo manj težav s preveliko težo kot ostali v državi.

Zaradi vetra se je precej shladilo, zato sva počasi zaključila z ogledom. Ustavila sva se le še na trgu pred želežniško postajo, kjer stoji kip mogočnega tigra. 

Pravijo, da je Oslo znan kot Tiger mesto, po pripovedovanju naj bi Tiger predstavljal nevarno mesto, konj pa varno podeželje. Mestna oblast zdaj pravi, da Oslo ni nevaren kot tiger, ampak "poln dogajanja in razburljiv".

Že kar precej ohlajena sva opravila samo še nakup živil in se odpeljala nazaj do avtodoma.