Holmenkollen, Norveška

Danes odhajava na Norveško. Odpraviva se po zajtrku. Na poti se oskrbiva z najnujnejšo hrano v bližnjem nakupovalnem centru. 

Zanimivo, da v vasi ni trgovine, so pa na obrobju v bližini, ponavadi je tu več različnih trgovin na kupu. 

Poiščeva kamp na poti, ker morava dotočiti in odtočiti vodo in izprazniti kemično stranišče

Pot nadaljujeva po avtocesti. Pokrajina se počasi spreminja iz ravninskega v rahlo gričevnato, tipično nordijskao pokrajino s rjavosivimi gmotami skal poraščenih z iglavci in brezami. Vmes so manjši pašniki in na robu pod skalami domačije. 

Ob prestopu meje vidiva policiste in pričakujeva kontrolo. Zakaj? Ko sva se namreč izkrcala iz trajekta na Švedskem, sva morala mimo kontrole. Preverjali so ne le  dokumente, pač pa so mimogrede dali Bojanu še pihat alkotest. Zanimivo. Do sedaj je prvič pihal kar med vožnjo na cesti na severnem Finskem pred 14 leti in soet tokrat na Švedskem, tudi mimogrede. :) Rezultat: 0,0, še policistka je bila vesela ;)

Sicer kar razumem, saj so na trajektu vsi na veliko kupovali pijačo v duty free trgovini.

Ustavila sva se za kosilo na postajališču in se  nato odpravila do znanega skakalnega centra Holmenkolln na obrobju Osla.

Skakalnica je resnično impozantna po obliki,  in posebna zaradi amfiteatralnega  doskočišča na dnu.

Nasproti skakalnice čepi velik kamniti trol in pazi nanjo, v bližini pa lep stilno oblikovan severni jelen.

Imava lepo jasno vreme, a sončna svetloba je občutno bolj mrčasta kot pri nas zaradi položaja sonca.

Jutri bova raziskala skakalnico in njeno okolico.

Getskär

Danes nadaljujeva pot proti Norveški. Voziva se ob obali, a ker je avtocesta ni kaj prida lepih razgledov, se pa zato hitreje potuje. 

Promet je zmeren, le ob večjih mestih se precej zgosti. Tako sva bolj po poljžje napredovala v okolici Göteborga. Imava lepo sončno vreme, a kot se za sever šika, malo bolj sveže. 

Okoli naju se razteza ravnina z obdelanimi polji daleč naokoli, kolikor nese pogled in tu pa tam je posejanih nekaj grmičevja ali mejnih dreves. Kot dragoceni kamenčki pa ob njih stojijo pritlične domačije, večinoma bele hiše, ob njih pa vinskordeče belo obrobljena gospodarska poslopja. Tipično skandinavska scena. 

Pozno popoldne se ustaviva v manjši vasici Getskär, ki leži ob zalivu. Tu je urejeno parkirišče in en del je prosto dostopen avtodomom. Do večera se nas je nabralo 15. Pa še prihajajo. 

Pred nočjo sva si ogledala zaliv in se sprehodila po vasi. 

Iz obale se vidi nekaj manjših otočkov in oddaljeno mesto. Vse je mirno in spokojno.

Hiše v vasi so pretežno lesene in belo pobarvane. Vsaka ima okoli kar veliko travnatega prostora in različno okrasno grmičevje. Ograje so lesene ali pa hiše obdaja živa meja. Večina ima pred hišo drog z zastavo. 

Ulice so ozke, nekatere so namenjene le peščem. 

Nekje v sredini vasi so zgradili poseben kompleks "ležečih blokov", dvonadstropne stavbe s skupno travnato površino. Tudi ti so leseni. 

Le v enem delu vasi sva videla z opeko grajene hiše. 

Trelleborg, Švedska

Vstala sva zgodaj, ker sva morala biti na trajektu že ob 6;30. Vkrcala sva se in se udobno namestila, saj vožnja trajal celih šet ur. Vreme je lepo, morje mirno in čas ob branju kar hitro mine. 

Pristali smo v Trelleborgu in tako sva končno zares začela potepanje po skandinavskih deželah. 

V mestu sva naredila postanek le za kosilo in zatem nadaljevala vožnjo po ravninskem delu južne Švedske. Polja oljne repice začenjajo rumeneti, žitna polja so živozelene barve, med nje pa so posejane ljubke prtlične hiše z gospodarskimi poslopji, ki izstopajo s svojo značilno vinskordečo barvo. Prijetno za oči in dušo. 

Zatem sva se odpravila do zares slikovitega, elegantnega in dolgega mostu Øresund.

Most Øresund je najdaljši železniški in avtocestni most v Evropi, ki teče čez ožino Øresund med Dansko in Švedsko.

 

 Dolg je približno 8 kilometrov od švedske obale do umetnega otoka Peberholm in se zakljući s  4-kilometrskim predorm. 

Pred leti sem se z vlakom peljala po njem, ko smo imeli izobraževalni sejem v Malmoju. Z avtom pa sva se po njem peljala, ko sva se vračala iz Norveške.

Za dober razgled na to mojstrovino so uredili posebno razgledno točko,  kjer sva se ustavila in se peš odpravila do podmostu.

Lepo urejeno parkirišče in pešpot omogoča lep razgled na celoten most in na Kopenhagen v daljavi. 

Naredila sva kar nekaj posnetkov mostu iz različnih zornih kotov.

Bližal se je večer, zato sva nedaleč proč poiskala prostor za prenočevanje. Veliko parkirišče ob zalivu, kjer so v plitvini morja uživali kajtarji. 

Midva pa sva uživala v sončnem zahodu. Temperatura je tu nekaj stopinj nižja kot pri nas (17°C).