Dan 16 - Gouffre de Padirac
Zjutraj se odpraviva do 2 km oddaljene kraške posebnosti, Gouffre de Padirac ali jama Padirac. Ko prispeva do jame, v vrsti že čajajo prvi obiskovalci. Kupiva vstopnici (18€) in ugotoviva, da lahko vstopiva šele čez 1,5 ure, ker so obiskovalci na spletu rezervirali čas vstopa.
Sprehodiva se po okolici, je lep sončen dan in jutranja svežina se počasi ogreva. Včeraj zjutraj je bilo tu le 2°C. Od zgoraj si ogledava globoko brezno, kjer je vstop v podzemen svet.
Okrogla brezno, je globoko 103 m s premerom 33 m in je nastalo, ko se je streha zrušila v veliko notranjo votlino. Znano je, da je votlina obstajala že v 3. stoletju, kasneje so v njeni bližini izkopavali kalijev nitrat.
Na vrsti sva za vstop v jamo. Opremijo naju z avtomatskim glasovnim vodičem in slušalkami. Spustiva se 75 m globoko kar po stopnicah ( danes svaj jih natedila več sto v tej jami), je pa možno iti tudi z dvigalom.
Od tu je lepo vidno modro nebo v okrogli odprtini zgoraj. Gouffre de Padirac je eno največjih brezen v Evropi. Ta ogromna ponorna luknja vodi v jamski sistem, ki ga je tisočletja ustvarjala podzemna vodna in erozija.
Globoko pod zemljo je izdolbla spektakularne votline, ozke razpoke v apnenčaste skale, ki jih je okrasila z slikovitimi oblikami ogromnih kapnikov.
Vstopiva v ta jamski sistem, kjer teče živahna reka. Jama je impozantna z ogromnimi skalnatimi sklopi, ozkimi previsi in hodniki in tolmunčki vode. Prvi del jame je suh in tu kapniki ne rastejo več.
Odkril jo je slavni francoski raziskovalec jam Edouard Martel, za javnost pa je bila odprta leta 1899. Več kot 24 milijonov obiskovalcev jo je že obiskalo in občudovalo, posebej v sezoni je vrsta čakajočih na vstop v jamo zelo dolga.
Skupaj s skupinico španskih turistov se sprehodiva po urejeni poti. Skalne gmote so osvetljene in označujejo lepe predele.
Pot je razdeljena na tri dele. Prvi del ni tako bogat s kapniki, je pa impozanten. V drugem delu se vkrcava na posebne ravne čolne, ki jih čolnar potiska s palico po dnu reke. Tu je reka že širša, strop in stene so precej nizko nad našimi glavami.
V jami prebiva 8 vrst netopirjev, ki pa niso v predelih, ki so obiskani.
Izkrcamo se pred največjo dvorano, ki ima visok strop, jezerca, bazene s kaskadami, kjer je voda odložila nanose apnenca in ustvarila pregrade.
Tretji del je najlepši, saj je bogat s kapniki vseh oblik in barv. Tu se povzpneva po strmih številnih stopnicah skoraj do stropa.
Na poti uživava in fotografirava to čudo narave. Reka teče pod zemljo še 25 km, a je dostopna le s posebno potapljaško opremo.
Ta prelep kapniši stolp je visok 17 m in širok 3 m. Zelo veličasten.
Ko se spustiva do čolnov, se odločiva, da še enkrat v miru opraviva ta del ogleda.
Ni čudno, da je Padirac najbolj obiskan podzemni turistični objekt v Franciji. V preteklih časih so ga lokalni prebivalci pogosto imenovali hudičeva luknja
Obiskovalci opravimo 1.1 km poti v eno smer. Obisk pusti res bogate vtise in veliko dobrih posnetkov, saj v večini jame lahko fotografiramo brez fleša.
Vrneva se na postajališče, pripraviva okusno kosilo in nazdraviva na moj poseben dan :).
Po kosilu se sprehodiva do bližnje vasice Padirac, ki jo krasijo kamnite ograje, hiše in posebne strehe. V centru je tudi majhen slikovit gradič, ki pa zgleda zapušcen.
Prespala bova še eno noč na tem postajališču in nato nadaljevala pot proti vzhodu.
