Bézieres

Dan 6 - Bézieres

Vremenska napoved je bila točna, dan je precej vetroven, a sončen. Odpravljava se proti naslednji destinaciji proti notranjosti. 

Voziva se po pokrajini, ki je razgibano ravninska in bogata z vinogradi. Kako drugačni so od naših briških, saj tu gojijo posebne vrste nizkih trt, ki zrastejo le do 0,5 m v višino. Prav gotovo jih le lažje obirati s pomočjo tehnologije.

Po dobri uri vožnje sva od daleč zagledala mogočno cerkev na manjšem griču. Bližala sva se enemu najstarejše poseljenih mest v Franciji, Béziers (575 BCE).

Beziers je središče največje vinorodne regije v Franciji in slovi tako po vinu kot po bikoborbah.  

Midva sva si posebej želela ogledati drugo posebnost v bližini mesta, lepa freska na sliki jo prikazuje. 

To je kanalska zapornica Fonseranes, zaporedje sedmih zapornic, ki čolnom omogočajo premagovanje 25 m nivoja. Nekaj podobnega sva občudovala, ko sva obiskala Škotsko (Fort Augustus)

Pred 200 leti so bili kanali eden najcenejših načinov prevoza blaga po Franciji. S pomočjo zapletenega sistema zapornic je bilo možno blago v Pariz prevažati vse od Sredozemlja samo po kanalih. Najbolj znan je kanal Du Midi, ki je bil zgrajen pred letom 1700, sedaj pa je namenjen le še turizmu in izletom. 

Po nekaj poskusih sva uspela najti parkiranje za avtodome v bližini kanalskih zapornic Fonseranes. 

To je zanimivo turistično lepo urejeno območje, sprehajalna pot poteka ob zapornicah, pa vse do mesta. 

Zapornice Fonseranes (francosko: écluses de Fonseranes, les neuf écluses) je sestavljalo včasih 8 stopniščastih zapornic, ki so ovalne oblike značilnih le za Canal du Midi, in devetih vrat, ki omogočajo dvig čolnov do višine 21,5 metrov na razdalji 300 metrov. 

To je omogočalo čolnom prečkanje reke Orb na ravnini in ponoven vstop v kanal naprej. Danes je delujočih le sedem stopnic.

Po podatkih sta bila izvajalca teh zapornic dva nepismena brata, Michel in Pierre Medailhes in številne delavke, ki so prišle iz Pirinejev, saj francozi niso imeli dovolj znanj za to izvedbo. 

Stopnišče z zapornicami je zgodovinski spomenik Francije in ena najbolj obiskanih znamenitosti v mestu.

Po ogledu zapornic sva se odpravila do mesta,  na vrhu hriba,  Bézieres, po pešpot mostu iz 13 stoletja. Urejeno imajo posebno stopnišče s številnimi stopnicami, ki vodijo do ogromne katedrale na vrhu hriba. V notranjosti katedrale šele občutiš njeno mogočnost.

Mestne ulice so ozke in se stekajo v trge. Na enem sva malo posedela in si privoščila kepico domačega sladoleda.

Mislite, da so na balkonu pravi ljudje? Ne, niso, le mural je res edinstveno lep in simpatičen.

Ker v bližini ni nobenega postajališča za avtodome, se odpraviva naprej proti naslednjemu mestu. Voziva se po vinorodni okolici in občutiva sunke vetra. Zvečer prispeva do postajališča, kjer pa je že precej avtodomov. Še sreča, da sva dobila prostor. Veter naju je pošteno utrudil, zato komaj čakava počitka. Pa še ura se je spremenila danes ponoči. :)

Dan 5 - Sète z okolico

Dan 5 - Sete in okolica

Zbudila sva se v lepo sončno jutro. Zrak je sicer še hladen, saj z morja vleče blag veter. Jutri se pričakuje malo močnejši veter, zato danes izkoristiva raziskovanje s skuterjem.

Pripravila sva motor in načrtovala raziskovanje okolice mesta Sète. Najprej vrh visokega hriba nad Sètom in nato še  najzahodnejši del kopnega pasu, širokega od 500 m do  1,5 km, ki obkroža drugo največjo laguno v Franciji (19 km dolgo in 5 km široko) in jo loči od Sredozemskega morja. 

Na srečo je sobota in posledično malo prometa v mestu. Najprej se peljeva na Mont Saint-Clair, ki leži na 178 nmv med Sredozemskim morjem in veliko močvirnato laguno Thau. Mesto je povezano z laguno z mrežo kanalov.  

Po precej strmi cesti prispeva na razgledno točko, kjer je urena ploščad z velikim belim križem, ki je viden daleč naokoli. 

Do ploščdi se lahko pride tudi po strmih stopnicah iz mesta.Razgled na mesto, laguno in Sredozemsko morje je od tod resnično zelo lep. V laguni so številna gojišča školjk.

V bližini je zanimiva cerkvica Notre Dame-de-la-Salette z živobarvnimi umetnoškimi freskami in vrsto kapelic. 

Nato se odpraviva na drug konec, kjer pa se odpira lep razgled na več kot 15 km dolge peščene plaže ob ozkem pasu kopna. Tja se odpraviva, da si pobliže ogledava to zanimivost.

Čeprav je šele konec marca, so topli sončni žarki privabili na plaže veliko sprehajalcev in celo nekaj kurajžnih kajtarjev. 

Predstavljava si, kako živahno je v najvišji sezoni v letu v teh krajih, saj so vsepovsod urejena turistična naselja. Prav tako je tu kolesarska steza, ki teče po celotnem pasu od Sète do Marseillana.

Najino vožnjo v eno smer sva zaključila v

Marseillanu, manjšem obmorskem mestecu, ki keži že na celini. Tu sva si, pred vrnitvijo v kamp, privoščila tipično sladico 'une crêpe au chocolat banane et glace vanille'.

Preživela sva lep aktiven dan. :)

 

Dan 4 - Sète

Dan 4 - Sète

Sva v kampu Pech d'Ay v kraju Balaruc-les-Bains, 7 km oddaljen od Séta. 

Ponoči je bilo nekaj kapljic dežja, zjutraj pa je bilo oblačno. Po zajtrku sva se peš odpravila do 3 km oddaljenega nakupovalnega centra, kjer sva uredila dostop do interneta pri agenciji Free wifi. Odločila sva se za opcijo 210 GB za 19:00 € in 10 za SIM kartico za en mesec. Kar ugodno, saj so istali ponudniki omogočali le 2 GB za več denarja. 

(V bližini je zanimiv mural, skoraj kot resničen, kajne?)

Imela sva srečo, da nama je vse prijazno uredila uslužbenka. Zanimivo, da skoraj nihče ne govori angleško, tako da nama je prišlo prav  najino znanje francoščine. ;). Sedaj sem v praksi lahko preverila, kakšen je moj priklic francoskih besed in slovnice in lahko rečem, da je do prave komunikacije še zelo daleč. :(

A se ne dam, še naprej se bom pridno učila in ni vrag, da ne uspem.

Po kosilu so se oblaki malo dvignili, zato sva se s kolesi odpravila v 7 km oddaljen Sète. 

Do tam pelje lepo urejena kolesarska steza. 

Sète je glavno pristaniško mesto v jugovzhodni francoski regiji Occitanie.   To Sredozemsko mesto leži na ozki ožini, ki obdaja veliko laguno Thao. Nad mestom se vzpenja grič Mont St Clair, od koder se lepo vidi, da mesto leži na mreži kanalov. Prav zato so mestu nadeli vzdevek »Benetke Languedoca«.  

Na Mont St. Clair se povzpneva jutri s skuterjem, zato več o tem jutri. 

Sète, imenujejo tudi »edinstveni otok« zaradi kanalov in otoške lege, saj na dveh koncih celino delijo kanali.  Séte je priljubljena turistična destinacija te regije.

V mestu ni bilo najlažje voziti kolo, saj so ulice ozke, kolesarskih stez ni in promet je precej gost. Vsepovsod so parkirani avtomobili. 

S kolesom v roki sva hodila vzdolž največjega kanala. Množica privezanih čolnov, ki čakajo na sezono, slikovite hiše na obeh straneh, malo spominja na Amsterdam in Kopenhagen. 

Posebej slikovita je vrsta različnih mostov, od koder je lep razgled na mesto in oba bregova kanalov. 

Mesto se konča s trdnjavo, kjer je danes razburkano morje pljuskalo ob skalnato. obalo. 

Sète leži na pobočju hriba, zato je večina ulic ob desnem bregu strmih in ozkih. Zanimiv je stari del centra, najstarejše okrožje, kjer so majhne hiše, ozke ulice in na nekaterih stenah kar nekaj zanimivih muralov, pristne podobe Sète. Imenuje se Quartier Haut.  

Slovi kot okrožje umetnikov, stavbe pa kažejo okcitanske značilnosti. Zgodovina omenja, da so okrožje ustvarili priseljeni ribiči iz Neaplja, zato si je prislužila tudi vzdevek "mali Neapelj".  

Ko sva se vračala v kamp, je posijalo sonce in še polepšalo doživetje.