Skagen

Skagen je pristaniško in popularno turistično mesto na severnem koncu danskega polotoka Jutland. Na severovzhodnem obrobju. V mestu so rumene hiše z značilnimi rdečimi strehami.  

Ulice so polne turistov, ki si ogledujejo ali nakupujejo v številnih trgovinah, ki ponujajo znane blagovne znamke. Bogata je tudi ponudba preteżno ribje hrane.

Skagen je tudi kraj, kjer se Danska konča in se dve morji srečata in prepletata (Severno in Baltsko morje ). 

Skagen je najsevernejše mesto na Danskem z edinstveno naravo in zgodovino ter ikoničnimi zanimivostmi.  

Ena izmed teh je ‘Cerkev, pokopana v pesku’. V sipinah zahodno od mesta Skagen stoji stolp stare srednjeveške cerkve, ki je zdaj bolj znana kot "Cerkev, pokopana v pesku". 

 V 16. stoletju jo je narava počasi zasula s peskom, tako da je od cerkve ostal le še zvonik. V teh časih je morje z zahoda nanosilo ogromno peska in spremenilo to območje, otoke je povezalo s celino. 

Zanimivo se je povzpeti na vrh zvonika, kjer je lep razgled do pristanišča in po okolici.

Druga enkratna atrakcija je Grenen, saj tu lahko z eno nogo stojiš v Baltskem, z drugo pa v Severnem morju. Na poti tja s kolesom vidiva primerek starega tipa lesenega svetilnika, ki stoji na gričku ob obali. Družbo mu delajo sodobni svetilniki. 

Do Grenena dnevno roma ogromno ljudi, tudi tisti, ki morda ne zmorejo do 2 km hoje po mivki, saj jih tja vozijo posebni traktorji s širokimi gumami in velikimi prikolicami. 

To ni Medjugorje, pač pa dansko "MedjuMorje". Do zadnjega dela peščenega jezika se vije množica ljudi, ki veselo čofota po čistem morju. 

Zanimivo, morje ni mrzlo, so pa tu in tam velike meduze. Kopanje na konici zaradi toka ni dovoljeno. Vodni tok in moč vetra stalno spreminjata ta del jezika, zato lahko ob vsakem obisku vidiš drugačno obliko. 

 V preteklosti se je konica obrnila proti severu, danes pa konica dejansko kaže bolj proti vzhodu kot proti severu.

 Mimo Grenena vsako leto pluje več kot 110.000 ladij. Čudovit je prizor, ko se velike ladje v dolgi vrsti ena za drugo zgrinjajo na obzorju.

Iz Thoresminde do Skagena

Pot sva nadaljevala proti Skagenu, kjer je najsevernejša točka na Danskem. Velik del poti se voziva med pšeničnimi polji, ki se raztezajo daleč naokoli. Pot naju pelje malo ob obali in malo po notranjosti.

Severna Danska se razlikuje od južne po vegetaciji in po pokrajini. Zanimivo pa je, da je pokrajina na različnih delih zelo različna. 

Nekje so gričevnate sipine, drugje je nasip in blizina morja ali jezer, drugje spet gozdnato področje. 

Ustaviva se v Thyborønu, kjer si ogledava zanimivo hišo, muzej Sneglehouse. 

Zgodba pravi, da je nastala, ker je mož obljubil żalostni ženi, da ji bo naredil hišo, ki jo bodo vsi občudovali in jo tako potolažil. Res se mnogi obiskovalci ustavijo in slikajo to zanimivo hišo. 

Od tu se odpraviva s trajektom do Aggerja in napre do Hanstholmu, kjer je največja utrdba iz druge svetovne vojne v severni evropi. Danes je tu muzej. 

Pot nadaljujeva po valoviti pokrajini. Tu narediva majhen ovinek, saj si želiva ogledati rojstni kraj Vingegaarda. Domačine povpraševa, kje stoji njegova rojstna hiša. 

Ostane nama še nekaj kilometrov do Skagen kampa, kjer bova ostala dan ali dva in si ogledala zanimivosti v bližini.

Esbjerg, Søndervig in Thorsminde

Sončen in topel dan je pred nama. Odpravljava se proti severu.

Prvi postanek je bil v bližini. Ogledava si posebnost narave, otok, ki ob oseki to ni več, saj je dostopen po kopnem. 

Je manjši otok s površino 7,63 kvadratnih kilometrov in ima le 40 prebivalcev. Otok se nahaja približno 12 kilometrov jugozahodno od starodavnega mesta Ribe.

Z avtodomom sva se peljala do mesta, kjer morje zaliva cesto. 

Organizirane imajo prevoze na otok s posebnimi avtobusi, ki jih vozijo večji traktorji. Ob plimi ni mogoče dostopati ali zapustiti otoka. 

Naslednji postanek sva naredila v mestu Esbjerg, ki je znan po skulpturah Moški na morju ali Človek sreča morje. 

 Štiri bele sedeče figure mož, visokih 9 metrov se nahajajo zahodno od Esbjerga poleg plaže Sædding na jugozahodni obali Danske. To je ena bolj obiskanih turističnih znamenitosti območja.

Skulpturo je zasnoval Svend Wiig Hansen leta 1995. Skulpture je mogoče videti z ladij, ki zapuščajo ali vplujejo v pristanišče Esbjerg.

Naredila sva nekaj posnetkov in se odpravila dalje.

Ko se pripeljeva do Sønderviga, opaziva zanimivo peščeno obzidje. Ustaviva se in ugotoviva, da gre za legendarni Festival peščenih skulptur v Søndervigu. Letošna tema ponuja priložnost za potovanje v čas srednjega veka. 

Izjemno dodelane in lepe so reliefne slike kmečkih uporov, borbe vitezov, pustošenje kuge, reformacije, vzpona in padca kraljev ter številnih drugih zgodovinskih dogodkov, ki so značilni za to obdobje.

Kip ženske z deviškim pasom je pojasnjen s hudomušno in poučno zgodbico o vitezu, ki je odhajal v boj. V skrbi, da ga žena ne prevara, ji je nadel deviški pas, ključ pa dal v hrambo najboljšemu prijatelju.Še preden pa je izginil za ovinkom, je za njim pritekel prijatelj in mu povedal, da mu je pustil napačen ključ. Poučno in življensko...

Neverjetna izkušnja je srečati se z 200 metrov dolgim ​​in 7 metrov visokim zidom z 10 samostojnimi skulpturami, ki pripovedujejo o času, ko je na Dansko prišla črna smrt in pobila 40 % prebivalstva. 

Pripovedujejo tudi o času, ko se je več kraljev borilo za prestol in moč. Poleg tega pa so vmes tudi zanimivi utrinki iz sveta žensk in velikih mislecev. Razstava je bogato opremljena z razlagami posameznih skulptur in postopka nastajanja le-teh.

Avtorji so od vsepovsod. Na zemljevidu je mesto, kje je ta atrakcija.

Razložijo tudi, kako nastanejo take skulpture iz peska (le pesek voda in kalupi) in trajanje takih umetnij (3-4 mesece, odvisno od vetra in vremena) 

Dan zaključiva v Thorsminde kampu na sredini ozkega pasu kopnega, na eni strani morje, na drugi pa zaliv povezan z morjem.

Ta del poti je bil zelo lep. Pokrajina je zanimiva, na eni strani so sipine, med grički se skrivajo s slamo krite hiše, na drugi pa polja in travniki, kjer se pasejo krave. Za sipinami so dolge peščene plaže in mnogo kopalcev.