S skuterjem po otoku Sylt

Ker je Sylt zanimiv in opevan najsevernejši nemški otok, sva se odločila, da si ga malo bolje pogledava še s skuterjem. 

Odpravila sva se s trajektom tako kot zadnjič, ko sva se tja odpravila s kolesom. 

Tokrat nama je vreme šlo na roko, saj je bilo sončno in čez 20°C. Lahko rečem, da kar topel dan. 

Temu primerno je bilo tudi število obiskovalcev. Kolesarske steze so bile v vse smeri polne, na cesti pa veliko vozil. Vseskozi ob cesti lahko občudujeva zanimive valovite sipine porasle s travo, resjem in grmičevjem. 

Ustaviva se na razgledni točki Uwe dune, ki stoji na najvišji točki otoka (52 mnm).

Razgled je resnično lep, saj se vidi skoraj večina otoka, pisebej so slikovite oblike, ki jih je v času iz peska oblikoval veter. Nekatere spominjajo na morske valove, druge na vulkanske kraterje. To točko obišče vsak dan zelo veliko turistov.

Ko sestopiva s te 'gore' se odpraviva po urejeni poti do rdečih pečin in plaži v bližini. Zanimiv je kontrast belega peska na obali in oranžno rdečih sipin, ki spominjajo na pečine in se dvigajo nad obalo.  

Otoku morje odplavlja vsako leto do meter zemlje, zato se trudijo zadevo rešiti na različne načine. Povsod so ob sipinah table z napisom, da je prepovedano hoditi izven poti po travi, ki tvori ščit, da pesek ne drsi proti morju. 

Najprej se odpeljeva do najjužnejše točke otoka, kjer leži mesto Hornum. Zanimive so hiše s posebnimi slamnatimi strehami, pastelno rjavih odtenkov zidov, ki se zlijejo z naravo in so očitno obvezna različica zidave, razen v največjem mestu.

Želela sva priti do svetilnika v mestu, a so nama pojasnili, da je obisk mogoče opraviti le vodeno in da je že za cel teden vnaprej termin zapolnjen. 

Tudi slikati ga nisva mogla od blizu, ker je dostop do plaže in promenade nad njo treba plačati. 

Hiške kot iz pravljice s slamnato kapuco so skrite v zelenju.

Torej brez izjeme v vseh mestih na otoku ne moreš brezplačno do morja, pa tudi v v bližnji okolici mest ne.

Čas je bil za kosilo, v tem manjšem mestu je bilo veliko ljudi in malo restavracij. Tako so bile vse mize zasedene. Na srečo je bila vrsta v bližnji ribji restavraciji in 'take away' majhna vrsta. Tako sva kmalu dobila in si privoščila ribji meni. Moja ribja juha je bila res okusna in izdatna, da ne govorim o Bojanovi severnomorski ribi z mini kozicami in krompirjem, ki je pokrivala cel krožnik. 

Ko sva se vračala sva si ogledala tudi premikajoče sipine na severu otoka. To je zaščiteno območje in ni dostopno. Od daleč izgleda kot sneg, saj je pesek svetle barve in zaliva velik rob sipin za mestom List. 

Peščene sipine in plaže so del UNESCO dediščine.

Na otoku gnezdi veliko ptic. Pravijo, da se tu ustavi tudi veliko ptic selivk na poti na jug. 

Danes sva se spet nadihala severnega vetra, spočila oči na lepi naravi in si napolnila baterije za nadaljno raziskovanje Danske. Zapuščava te čarobne otoke in se odpravljajava na celino v najstarejše mestece Ribe. 

Upala sva, da tu ne bo težav z iskanjem prostora v kampih, a sva se zmotila. Vsepovsod je vse zasedeno, tako na postajališču kot v kampu. Tako skupaj s francoskim parom dobiva prostor na parkirišču poleg Ribe Campinga za kratko prenočevanje (10€). 

Potep po plažah otoka Rømø

Danes se je zvedrilo, oblaki so se umaknili proti celini in je prijetno toplo. Obeta se od 19 - 20°C. Ravno prav za potep s skuterjem. Današnji dan nameravava bolj ali manj počivati in uživati na skuterju.

Po kosilu sva se odpravila proti plaži Lakolk, ki leži na sredini zahodne obale otoka, da jo doživiva bolj od blizu.

Zaradi lepega vremena je tu ogromno ljudi, vsepovsod po plaži so parkirani avtomobili in avtodomi, veliko je kolesarjev. 

Z motorjem se počasi prebijava proti morju, a ni najlažje, saj se kolesa vdirajo in zaplavajo po pesku.

Ko prideva do obale šele ugotoviva, koliko ljudi se sonči in čofota po morju. Če tega ne vidiš v živo, ne moreš verjeti, da je na severu lahko taka 'rivjera'. 

Po sprehodu ob morju nadaljujeva pot proti največji plaži na otoku, Sønderstrand.

Na sliki se lepo vidi, kolikšen delež predstavljajo peščene plaže na zahodu otoka. Spodnji, južni del je plaža Sønderstrand. 

Mislim, da je to največja peščena plaža v Evropi. Razteza se vzdolž južnega dela otoka in nudi na enem koncu prostrano planjavo, enkratno okolje za blokarting, to je vožnja s trikolesnikom na jadra, malo severneje pa še dvakrat večje območje za trikolenike s padali. Vsekakor raj za te vrste športov. 

Že ob prihodu do plaže imava krasen pogled na živahno vrvenje, premikanje obiskovalcev in vozil. Tu sva veliko lažje vozila po pesku z najinim skuterjem, saj je oesek že mocno utrjen. Po par kilometrih vožnje sva parkirala in pot do obale nadaljevala peš, mimogrede še vsaj kilometer. 

Neverjetno, kako živahno je na teh plažah. Družine prinesejo s seboj vse potrebno za počitek, sončenje, gradnjo gradov v pesku in hrano. Čas se ustavi, vsi le uživajo v naravi. 

Ko se vračava, naju preseneti še skupina jezdecev na konjih. In slika dneva je popolna. To doživiš le na danskem otoku, res malo drugače. 

Ustaviva se ob kombiju, ki ponuja izposojo opreme za blokarting. In da ne bo pomote, to niso Danci, pač pa Nizozemci.

Zanimivo. Prav mika me, da bi se preizkusila v tem zanimivem športu.

Opazujeva, kako spretni so v vožnji in kako hitri. 

Res pravi izziv. Zaenkrat preizkusim le sedenje v tem čudnem vozilu. 

Bojan pa je odkril rolko, ki uporablja moč vetra za vožnjo s posebnim zmajem. 

Kljub bolj ležernemu dnevu sva doživela veliko zanimivega in drugačnega. 

Tudi pesek nudi dobro hrano za rastline in tu je ena lepotica. 

Na otok Sylt s kolesom

Kljub oblačnosti, ki je obetala dež sva se s kolesom odpravila na bližnji nemški otok Sylt. 

Trajekt vozi vsako uro iz bližnjega pristanišča Havenby do pristanišča List na Syltu. Vožnja traja 40 minut. Cena za dve osebi s kolesi 42€ povratna karta.

Ko sva prispela do trajekta sva imela srečo in še enkrat pomahala v slovo kraljičini ladji, ki je ravno takrat zapuščala otok.

Zjutraj je bil trajekt nabito poln turistov, ki so potovali z avtobusi in avti. 

Na Syltu naju je pričakalo z vetrom rahlo pršenje. Nič kaj lep začetek potepa. A kot mnogi drugi sva zavrtela pedala in se odpravila odkrivat ta opevani otok.

Sylt je namreč priljubljen nemški otok v Severnem morju, posebej za bogate in slavne. Še vedno je otok, čeprav je povezan s celino z nasipom, po katerem teče železnica. Ljubitelji narave ga radi obiščejo, saj je preprosto raj na prostem za pohodnike, kolesarje, kajtarje in druge aktivnosti na prostem.

Lahko se pohvali z zanimivo obliko (spominja na črko F), z neskončno dolgimi peščenimi plažami (40 km), rdečimi pečinami, zeleno valovito sipinsko pokrajino, morjem, ki je sicer precej hladno, konji, ovcami, svetilniki, čudovitimi starimi in novimi s slamo kritimii hišami.

 Najbolj obiskana so tri večja turistična mesta in sicer Westerland, Kampen in Wenningstedt-Brader. Vse to dela Sylt enega najljubših otokov v Nemčiji. Tako vsaj lahko preberemo na internetu.

Ima urejeno in dobro označeno kolesarsko pohodniško povezavo med vsemi kraji na otoku. 

Po tej poti sva se odpravila proti Westerlandu v družbi še mnogih drugih obiskovalcev. 

Zanimivo, da sva srečevala veliko več kolesarjev iz duge smeri. Očitno je kolesarjenje zelo priljubljeno. Nikogar dež ni oviral, preskrbljeni so bili z ustreznimi oblačili in pelerinami. 

Pokrajina je popolnoma drugačna, valovita, očitno so sipine sčasoma nudile dom različnim rastlinam, posebej vresju, ki v času cvetenja, obarva gričke v lepo vinsko barvo, ne manjka pa tudi bodičasto grmičevje z rdečimi plodovi ali lila cvetovi in rumenih cvetlic. Vse našteto je počasi spremenilo sipine v slikovito in drugačno pokrajino. 

Vmes sva pokukala tudi na eno izmed plaž. Ker je tu vedno zelo vetrovno, imajo namesto senčnikov posebne pokrite, rikšam podobne stole za dva razporejene po peščeni plaži. 

Na pol poti je pršenje ponehalo in zapihal je toplejši veter, ki nama je sproti sušil oblačila. 

Občudovala sva zanimive hiše, ki so se zaradi posebnih arhitekturnih značilnosti, slame in barve popolnoma stopile z okoljem. 

 Po 18 km sva prišla v Westerland, kar veliko in živahno mesto z mnogimi ulicami, brez prometa, le za pešce. Čas je bil za kosilo in privoščila sva si okusno solato in pico. 

Nato sva šla na ogled mestnega središča. Na ulicah se je trlo turistov, kar je potrdilo oceno, da je otok turistična atrakcija. 

Ko pa sva si zaželela ogledati še mestno plažo, sva presenečena odkrila, da je dostop do promenade in plaže mogoč le za plačilo (4€). 

Neverjetno, nikjer v mestu ne moreš do morja, ne da bi za to plačal. Prav tako tudi nekaj kilometrov okoli mest. Ogledaš si lahko promenado s plažo s ploščadi nad njo. 

Ne zamišljam si, da bi v našem Portorožu naredili kaj takega. 

Malo razočarana nad tem dejstvom, sva se odpravila nazaj do trajekta. Tokraj je šlo veliko lažje, saj nama je veter pihal v hrbet, pa še dežja ni bilo. ;) kratek postanek na razgledni klopci naju je navdušil.

Tudi danes sva prevozila malo več lot 50 km.