Zjutraj sva se pred odhodom odpravila do obale, ki je dober kilometer oddaljena od kampa.
Na poti sva se ustavila ob pašniku, kjer so se pasle alpake. So radovedna dolgovrata bitja, ki so sicer vsa puhasta, a tokrat so bila že pobrita. Redijo jih najbrž zaradi volne.
V bližini obale je velik kamp. Bela peščena plaža se razteza na obe strani, voda zgleda kot morje, a je to pravzaprav sladkovodno jezero. V daljavi na vodi počiva jata labodov, ki so tod okoli zelo pogosti obiskovalci morja in sladkih voda.
Danes počasi zaključujeva svojo pot na sever Nizozemske z obiskom njihovega nord kapa, ki ga tu imenujejo Noord Kaap.
Na severnem delu Nizozemske se raztezajo ravnine, obsežna polja in tu in tam manjša mesta. Presenetljivo, saj je po podatkih Nizozemska ena izmed najgosteje poseljenih držav.
Vreme se je spremenilo, nizka oblačnost nakazuje, da se pripravlja na dež.
Voziva se po ravni cesti, mimo polj in manjših mest in velikega števila veternih elektrarn. Povsod se pasejo krave in veliko število konj. Zanimivo, bolj ko greva na sever, topleje je.
Posebnost so majhne hiše v vrsti ob cesti. Presenečajo izjemno velika okna, v katerih so največkrat vaze s cvetjem, svečniki ali druga dekoracija, le redko pa so zastrta z zavesami. Zgledajo kot opečnate ali rjave kocke s trikotno strmo streho. Barvno so lepo usklajene s cestiščem.
Na poti sva dvakrat čakala ob dvižnem mostu, da so po kanalu lahko pot nadaljevale jadrnice.
Nadaljevala sva pot ob nasipih in končno naju je Google popeljal v prostrano ravnino. V daljavi sva videla nasip in ozko pot do destinacije.
Na parkirišču je bilo nekaj avtomobilov in dva avtodoma, a sva našla prostor tudi za najinega.
Povzpela sva se na nasip, kjer so se mirno pasle ovčke. Povsod je bilo veliko iztrebkov, saj ovčke ne le grizejo travo, jo tudi hkrati gnojijo :).
Pihal je veter z morja. Noord Kaap označuje skulptura z napisom.
V bližini je spominska plošča, ki obeležuje strmoglavljenje angleškega letala na tem mestu, ko se je vračalo v skupini iz Nemčije, 3. avusta 1940.
Tudi midva sva se ovekovečila na tem mestu, saj zbirava te vrste točk v Evropi. Imava jih kar veliko.
Prve kaplje so nakazovale, da naju bo po dolgem suhem obdobju na najinem potovanju, tudi malce zmočilo.
Pot sva nadaljevala do znamenite vasice Bourtange, ki leži v bližini nemške meje.
Pogled s ptičje perspektive je veličasten. Tloris mesta spominja na italijansko mesto Palmanova.
Bourtange je vas s 430 prebivalci. Nahaja se v regiji Westerwolde. Trdnjava Bourtange je bila zgrajena leta 1593 med nizozemskim uporom. Zaradi svojega strateškega položaja, obdana z močvirnim vodnim jarkom in ojačana s trdnimi utrdbami je kljubovala večkratnim napadom Špancev. Le-ti je niso nikoli osvojiti.
Peš sva se podala po krakih nasipa in uživala ob pogledu na tipične hišice v vasici in vodni jarek okrog vasice. Vas so iztrgali pozabi in jo obnovili med letoma 1967 in 1997.
Trg vasice je v krogu obdan s štiristoletnimi drevesi iz njega pa vodijo ulice v krake nasipa, notranjih je pet, zunanjih pa deset.
Seveda ne manjka mlin na veter, ki stoji v bližini vhoda v mestece. V kratkem bodo tu tradicionalno uprizorili dogajanje izpred 300 let.
Posladkala sva se s sladoledom in poskusila najti prosto mesto v bližnjih kampih. Skoraj ne moreva verjeti, a vsi so "fully booked". Šele po nekaj klicih sva končno dobila pozitiven odgovor. Pristala sva v mini kampu Oldetshoeve, bolj kmečkem turizmu. Prijetno mirno je in ima vse kar potrebujeva.
Zanimivo, da vsi kampi ponujajo brezplačen Wi-Fi, najbolje pa deluje v manjših kampih.
Tudi v bodoče si želiva čimveč podobnih stikov. Hvala, vrnite nama obisk v Sliveniji.
