Barletta drugi dan

3. marec 2020

Danes sva rezervirala dan za počitek in ogled mesta Barletta. Barletta leži v pokrajini Puglia. Ulice mesta so ozke in zelo prometne. Vsepovsod so ob robu ulic so parkirani avtomobili. 

Iz postajališča za avtodome je hiter dostop do mestnega jedra. Zanimiv je bil ogled:

- katedrale, 

- velike trdnjave v obliki štirikotne zvezde ob morju,

- parka ob njej, 

- starega štirimetrskega kipa iz rimske dobe Kolos iz Barlette, ki predstavlja rimskega cesarja, ki je po pripovedi rešil Barletto pred Saraceni. 

Iz Barlette izhaja tudi znani tekač atlet Mennea (njegov rekord na 200 m je veljal celih 17 let)

Barleta, Puglia

2. marec 2020

Po zajtrku sva nadaljevala pot proti Barleti.

Vozila sva se cel dan. Ta del do Foggie in po njej je cesta precej zdelana, sicer široka in ravna, a vozišče precej zdelano. Bilo pa je občutno manj prometa in veliko odloženih smeti na vseh SOS mestih ob hitri cesti. 

Pokrajina se je spremenila. Večinoma je griče zamenjala ravnina. Veliko je oljčnih nasadov. V bližini Pescare sva občudovala zasnežene vrhove Apeninov, gora, ki so se dvigala v ozadju, posebej najvišjega Gran sassa. 

Na enem predelu je veliko vetrnih elektrarn, ki poskrbijo za samoskrbo z ekektriko :). Zvečer sva prispela v Barleto. Seveda, sva spet naletela na težavo. Postajališče, ki nama ga je ponudil internet ni obstajalo več. Znašla sva se v ozki ulici mesta in iskala drugo možnost. Ponoči je zadeva še veliko težja. Na srečo sta nama na pomoč priskočila prijazna domačina in omenila možnost parkiranja v mestu. Opozorila sta naju namreč, da ni prav varno parkirati kjerkoli. Vpisala sva potv zemljevid in GPS naju je iz trenutnega kraja vodil po centru mesta, ozkih ulicah, polnih parkiranih avtomobilov, in z neverjetno gostim prometom. Najin avtodom se je le s težavo varno prebijal med to množico vozil. Obupala sva in se raje odpeljala na obrobje mesta, kjer sva na črpalki v miru ugotovila, kako varneje priti do parkirisča Coloseo, ki je hkrati tudi uradno tudi postajališce za avtodome. Tokrat je bila pot bolj znosna in pričakalo naju je varovano plačljivo postajalisče, ki nudi tudi elektriko. Konec dober, vse dobro :). 

Cattolica, obmorsko mesto

1. marec 2020

Zjutraj sva si ogledala mesto Cattoloca, ki lezi v provinci Rimi in šteje 16,233 prebivalcev po podatkih wikipedije. Bilo je zelo hladno, sajje pihal mrzel severni veter. Morje je bilo razburkano in olivno sivo. 

V mestu je bilo živahno, saj je bil pustni torek in so šolarji v maskah plesali po trgih. 

Dopldne sva nadaljevala pot, tokrat po Adriatiki SS16 proti San Benedeto del Tronto. Če se ti ne mudi je vožnja po tej cesti prijetnejša kot po avtocesti, ki je v večini primerov prepolna kamijonov. 

Med potjo sva opravila še nabavo in pojedla kosilo. 

Pot teče v bližini morja ob železnici, ki teče prav ob morju. To področje je gosto poseljeno, tako da praktično mesta neopazno prehajajo v naslednje mesto. Hiše so na obeh straneh ceste. Večinoma so to bloki z balkoni, spodaj pa so trgovine in razne delavnice in služnosti. Zanimivo, da tu z avtodomom ne moreš kar tako do obale, saj je večina podhodov pod železnico primerna le za lokalne avtomobile. Tako sva razburkano morje opazovala le od daleč. 
Proti večeru sva prispela v San Benedeto del Tronto, ki leži v pokrajini Marche, na območju najgosteje poseljenega področja ob Jadranskem morju. 

Tudi tu nisva uspela dobiti delujočega postajališca, sva pa našla mirno parkirišče na obrobju mesta, kjer sva delala družbo še par drugim avtodomom.