Zelenci

Peš do Zelencev 

Tokrat sva se peš odpravila do bližnjih Zelencev. Najprej sva šla po kolesarski poti iz Kranjske gore proti Podkorenu do oznake za peš pot po Zelecih. 

Zelenci so naravni rezervat, ki je 1200 metrov dolgo in povprečno 150 metrov široko močvirje z osrednjim smaragdno zelenim jezerom. Do njega vodijo različne dobro označene poti po gozdu in med močvirnimi travnatimi predeli. 

Ker s ceste ta del ni viden, saj ga skriva gozd, je presenečenje nad videnim še toliko večje. Vzpela sva se na razgledni stolp in uživala ob pogledu na nenavadno a lepo pokrajino in jezero. 

 Ko sva se odpravilla v Podkoren na kavo, se pooblačilo in se je pripravljalo na nevihto, zato sva se vrnila v Kranjso Goro z avtobusom. Tudi osvežitev z dežjem je bila kar dobrodošla.

Bedančeva koča

Zadnje dneve v Kranjski Gori sva izkoristila še za obisk Bedančeve koče nad smučiščem in kolesarjenju do Jesenic in nazaj. 

 Ker se je v bližini nad nama dvigalo pobočje, sva se odločila za malo hoje v hrib. Tu je po strmem pobočju napeljano letno sankališče, ki v poletnem času ljubiteljem adrenalina ponuja spust po 1500 metrov dolgem letnem sankališču, kjer v dobrih petih minutah premagajo 293 metrov višinske razlike. 

To sva pred leti z družino preizkusila ob obisku sorodnice iz ZDA. Zanimiva dopustniška izkušnja. Hoja po strmini naju je kar upehala, saj steza vodi naravnost navkreber, ob njej pa je urenea steza za gorsko kolesarjenje.

 Najin tokratni cilj je bila Bedančev dom, do katerega lahko pridemo peš, s kolesom ali z žičnico. Bedančev dom na Vitrancu je na nadmorski višini 1098 m v pogorju Julijskih Alp.

 Za hojo sva porabila skoraj uro, saj sva medtem tudi uživala v krasnem razgledu in kriikih tistih, ki so drveli navzdol po sankališču. 

Leži na lepem razglednem mestu in tam sva se udobno namestila, popila okusen zvarek iz gorskih zdravilnih zelišč in se navžila lepih razgledov. D4uzbo so nama delali razigrani mladi mucki.

Slap Peričnik in dolina Vrat

 S Hondo do Aljaževega doma

Tokrat sva se v dolino Vrat odpravila s skuterjem, saj sva pred leti že bila tu s kolesi. Obetal se je res lep sončen dan. Mirno sva se pripeljala do koče pri slapu Peričnik, parkirala in si tokrat ogledala le spodnji 52 m visok slap. Zgornji, leži malo višje in je 16 m visok. Pot do njega je strmejša in mestoma spolzka, a se trud poplača ob pogledu na njegovo lepoto. 

Pot sva nadaljevala po strmejši makadamski poti ob in nad strugo reke proti Aljaževmu domu. Mestoma so klanci kar zdelani. Pot se konča v dolini Vrat blizu Aljaževega doma, kjer sva parkirala. Peš sva se odpravila po gozdnati poti in po kratkem sprehodu se pred nama odpre pogled na skalnato steno in ponosnega očaka, Triglav. 

Nadaljijeva po stezici, ki se vije med skalami in prodom do velikanskega klina z vponko, simbol Vrat. 

Vrneva se v kočo na dobro kosilo. in nato se vračava v dolino. Na poti se ustaviva v Mojstrani v muzeju na prostem posvečenem uspešnim mojstranskim smučarjem. 

Lep in z vtisi bogat izlet.