VIDEO REPORTAŽE Z ADOBE SPARK

Adobe Spark je spletna (z brskalnikom Chrome) in iOS / Android aplikacija, s katero izdelujemo videoposnetke, meme, novice, spletne strani in še kaj. Je brezplačna za uporabo v izobraževanju (Spark for Education) in je uporabna pri vseh šolskih predmetih za delo v učilnici ali na daljavo tako za učenca, kot tudi za učitelja.

Adobe Spark je orodje z bogatim naborom možnosti, ki omogočajo, da postane učenje drugačno in učinkovito. Poleg vsebine, učenec pri raziskovanju določenih procesov za izražanje svojih idej in znanj, izkorišča tudi tehnološke možnosti, ki so prilagojene učnim ciljem.

Postopek pri izdelavi video reportaž, raziskav

1. Učenci / Učitelji odprejo spletno aplikacijo Spark in izberejo Video.
2. Pred začetkom ustvarjanja si lahko ogledajo hitre in jasne namige za delo z orodjem.
3. Dodajo naslov, pri katerem šolskem predmetu, ime in priimek ter datum nastanka.
4. Nato izberejo 'Start from scratch' – 'začni od začetka'.
5. Sledi izdelava posameznih diapozitivov, strani z različnimi vrstami medijev. Na razpolago so štiri možnosti:

                     a.   Video – naložijo videoposnetek izdelan z digitalnim aparatom ali pametnim telefonom

b.   Besedilo – dodajo napise na slike, zaslon, in posnamejo svojo pripoved

c.   Fotografija – naložijo zaslonske slike dela na določeno temo, svoje fotografije o dosežkih in poskusih…

d.   Ikona – lahko dodajo ikono, ki predstavlja temo o kateri bodo govorili.

Dodajo besedilo na izbrani del slike in posnamejo pripoved.

Spreminjajo vrstni red diapozitivov s povleci odloži.

Spreminjajo velikost videa.

Dodajajo glasbo kot ozadje iz seznama ali jo naložijo iz računalnika.

Pred objavo opravi še predogled in nato izdelek deli ali naloži na svoj računalnik. 

 6. Katere zgoraj naštete elemente bo uporabil, je odvisno od zamisli in teme, ki jo predstavljajo. Če ne želijo snemati sebe, lahko vključijo le svoj glas, ki pripoveduje in razlaga vsebino ob posnetkih. Učenci imajo torej možnost, da se odločajo, kaj bi želeli uporabiti v svoji reportaži.

7.   Spodbudite učence, da se osredotočijo le na najbolj pomembne podrobnosti, saj jih časovna omejitev vodi k dajanju prednosti ključnim dejstvom in izdelavi jedrnatega in jasnega poročila.

8.   Svetujte jim, da pred izdelavo video reportaže izdelajo načrt, scenarij z opornimi točkami, saj bo tako končni izdelek kakovostnejši.

9.   Končni izdelek na dogovorjen način delijo z učitelji in sošolci. Možnosti je več. Med drugim so lahko tudi na straneh Adobe Spark, sicer pa lahko delijo preko Google Drive (GD) ali v svojem YouTunbe kanalu in s povezavo v spletni učilnici.

VIDEO REPORTAŽE/RAZISKAVE KOT E-NALOGE UČENCEV

Video postaja ena izmed bolj popularnih oblik izražanja, še posebej na spletu. YouTube in podobni portal z video posnetki so popularni v vseh žanrih, po vsem svetu. Odkar imamo pametne telefone z zmogljivimi kamerami je tudi ta zvrst postala dostopna prav vsem uporabnikom.

Kako do dobrih video posnetkov, izdelave vsebinsko zaokroženega videa s sporočilom, pa je lahko tudi pomembna zvrst uporabna pri vseh predmetih v izobraževanju.

Učenci uporabijo video, zvok, slike in glasbo za pripravo svoje video reportaže. Take reportaže, raziskave je morda smiselno uporabiti za:

•       poročanje o obdelanih učnih vsebinah v daljšem obdobju
•      raziskovanje določene učne snovi, vsebine, poizkusov
•      poizvedovalne naloge (inquiry tasks, video inquiry), poiskati odgovor na določeno strokovno všprašanje
•       razlago določenega procesa, problema
•       poročilo o ekskurziji, obisku inštitucije
•       poročilo o prebrani knjigi, članku
•        mnenja o določeni temi, odnosov
•        predstavitvi projekta, skupine, dosežka
•        …

Prednosti takih reportaž, raziskav so možnosti, da učenci z zvočnimi in video posnetki izražajo svoje mnenje, znanje, izkušnje in ne le z zapisom. Torej za vse, ki imajo težave s pisanjem in lažje pripovedujejo o svojih dosežkih, raziskavah, je uporaba video reportaže, raziskave veliko primernejši način poročanja. Za vsebinsko dobro reportažo pa morajo zapisati dobre oporne točke ali scenarij, torej so primorani tudi pisati.

Poleg tega ta način omogoča tudi izražanje ideje z zvokom, govorom, vizualnimi elementi in morda celo glasbo. Je torej precej kompleksna naloga, ki pa nudi večplasten, projekten pristop do učenja in posredovanja znanja.

Učitelj učencem:

•      daje iztočnice, ideje in da napotke o ključnih vsebinah
•       opredeli časovni okvir, dolžino izdelka
•       ponudi programe in tehnične možnosti izvedbe naloge
•       predlaga izdelavo scenarija video naoge
•      opredeli tip izdelka (mp4)
•       opozori na avtorske pravice uporabljenega gradiva

Pred izdelavo je smiselno učencem dati nekaj navodil za izdelavo videa, ki sem jih že objavila v tem prispevku. 

Za izdelavo takih reportaž lahko uporabimo različna orodja, od enostavnejših do bolj strukturiranih. V naslednji prispevkih se bom omejila na tri orodja:

1. Adobe Spark
2. Flipgrid
3. Movie Maker 2020

Kako Wordov dokument spremenimo v 'interaktivni' .PDF?

V tem video vodiču najdete razlago, kako iz Wordovega delovnega lista ali preverjanja znanja ustvarimo takoimenovani interaktivni .PDF dokument s polji za reševanje.

 

Naj dodam še kratek opis postopka

1. Wordov dokument shranite kot .PDF.
2. Odprite vaš Google Drive (GD). 
3. Kliknete New. 
4. Izberite File upload in naložite vaš .PDF.
   
   
   

   
   
5. Označite dokument s klikom in z desno tipko na miški na označen dokument se odpre roletni meni.
6. Izberite Open with.
7. Nato izberite DocHub.

3.   Dokument se odpre v novem oknu. Sledi:

1. V zgornjem meniju kliknite Manage fields (F)
2. Iz lseznama izberite med ikonami :
   - okvirček za kratek odgovor
   - okvir za odstavek
   - ali Checkbox fill za več možnosti
   
   
   
3. Datoteko shranite s klikom na Download. Odpre se novo okno, kjer izberite naslednje: 
   - Computer, 
   - Current version (trenutna verzija) 
   - in nato kliknemo Download.
   
   
   

   
   

Shranite na računalnik. Poimenujte ga ustrezno, da se loči od osnovne verzije, ki je brez vstavljenih okvirčkov, hkrati pa bo imel isto poimenovanje za morebotno kasnejše popravljanje ali dopolnjevanje. (Npr: iz koledar_test.pdf v koledar_test_int.pdf). Dokument odpremo in preverimo, ali so okvirčki res aktivni in vanje lahko vpisujemo.

Tako pripravljen delovni list delimo z učenci. Ne pozabite jim vsaj prvič, podrobneje pojasniti postopek odpiranja in reševanja. Opozorite jih tudi, naj ga shranijo tako, da na koncu imena dokumenta dodajo svoje ime (npr.: koledar_test_int_pinko_palino).

Delimo pa ga lahko na različne načine, ali v spletni učilnici, po e-pošti itd…

1. Lahko enostavno delimo preko e-pošte, v tem primeru bomo imeli veliko dela z urejanjem zbranih testov.

2. Vsekakor priporočam, da rešene teste zbirate z Google Obrazci, kot sem to predstavila v eni prejšnji objav in sicer po naslednjem postopku:

• Učitelj pošlje učencem po e-pošti interaktivne delovne liste in v isti e-pošti doda tudi povezavo do Google Obrazca (form) z možnostjo nalaganja večjih datotek. Navodila naj bodo enostavna in jasni.
• Učenec delovni list reši in ga vrne učitelju z Google obrazcem.
• Rešitve sistem avtomatično zbere v posebni mapi v GD za učiteljev pregled in obdelavo, poleg tega pa tudi omogoča preglednico s podatki.

Morda še namig. Rešene delovne liste učitelj lahko tudi komentira s pomočjo istega postopka – dodajanje komentarjev z ikono, ki jo najdete v zgornjem miniju. Učencem delite popravljene DL s komentarji, če želite.

Za zaključek, lahko rečem, da je postopek enostaven, pregleden, orodje je brezplačno in zadeva je učinkovita in uporabna.

Poskusite uporabiti svoje stare delovne liste ali teste na predlagan način.

Uspešno delo vam želim. :)

4