Calvi - četrti dan

Četrtek, 12. september

Po zajtrku odhod proti Cup Course, po vzhodni obali polotoka, nato nadaljujeva pot po zahodni strani. Ustavila sva se na razglednih točkah nad Barcaggiom, na Moulin Mattei, kjer sva uživala v krasnih razgledih. Cesta na zahodni strani je vklesana v klife, ozka je in se vije visoko nad morjem, z avtodomom lahko voziš le počasi. Pravijo, da je tu raj za motoriste. Voziti je potrebno previdno, saj srečaš tudi velike avtobuse in precej avtodomov, motoristov, nikoli ne veš, kaj te caka za naslednjom ovinkom.

Nadaljevala sva pot mimo St. Florenta, tu cesta zavije malo v notranjost, pokrajina je hribovita, neposeljena, na določenih predelih so vinogradi in nasadi oljk. Tu nekje je tudi vinska cesta. Polotok je ozek, hribi po sredini so visoki do 1300 m.
Od tu naprej je cesta širša,le v Desert des Agriates, pravijo ji tudi zelena puščava, kjer so nekoč pridelovali pšenico, sadje, vino. V hribovitem področju je še ovinkasta in ožja. Hribi so povečini goli in skalnati.
Pot naju vodi mimo L'ile Rouse, kjer nama je pogled na otocek, ki je povezan s celino, po katerem ima mesto ime, kvarila velika ladja, zasidrana  pred njim.

Kljub le dobrih 190 km sva za pot porabila skoraj cel dan.
Izbrala sva kamp La Pinede, ki sta ga nama priporočala ljubljančana. Zanimivo, da je tu na recepciji usluùbenka govorila slovensko :).
Kamp je velik, senčen in leži ob velikem zalivu. Od tu vodi ob obali peš pot do mesta Calvi. Bojan se je osvežil s plavanjem, saj je morje prijetno toplo, čeprav kar razburkano zaradi vetra. Obala je mivkasta.

Zvečer greva do mesta na sorehod po leseni sorehajalni poti ob morju. Mesto je oddaljeno nekaj vec kot 2 km. Lep pogled na osvetljeno utrdbo in mesto. Zvečer se prijetno ohladi, zato se tudi lepo spi.

Bastija in vasica Furiani - tretji dan

Sreda, 11. september


 Po zajtrku sva se odpeljala z vlakom do Bastije. Postaja je tik nad kampom. Ker nisva nikjer mogla kupiti kart za vlak in sprevodnika ni bilo, sva se peljala zastonj. :). Ogledala sva si mesto, kupila vodič po korziki, da se podrobneje seznaniva z značilnostmi Korzike. Nato se odpravila na ogled mesta, posebej pa citadele, starega mestnega jesra, ki se dviga nad mestecem. Veliko stopnic, ozke ulice, lepi razgledi na pristanišče.

Popila sva kavo (3 evre vsaka). V kamp ps sva se vrnila z brezplačnim mini busom do P+r parkirišča v bližini kampa. Zelo prikladno.
Po kosilu sva se z motorjem odpravila do vasice Furiani, ki leži visoko na pobočju hriba.

Zanimiva stara vasica s hišami zidanimi na skalah, s strmimi s kamni tlakovanimi uličicami, pravzaprav stopnišči. Lepi zelo lepi razgledi na obalo in okolico.

V kampu sva srečala ljubljančana, ki sta imela težave z avtom in sta čakala na dele in popravilo kar par dni. Sicer sta zelo pogosta obiskovalca Korzike. Posredujeta nama nekaj svojih izkušenj in vtisov tukaj.
Preživela sva lep dan.

Bastia - drugi dan

Torek, 10. septembra

Zbudila sva se v lepo jutro že ob 6:00, se odpravila do trajekta brez zajtrka.  odhod Google naju je peljal do napačnega vhoda, kot še nekaj drugih, ki smo nato skupaj iskali smerokaze do pomola. Tu so že bile 3 vrste vozil. Na hitro sem pripravila zajtrk preden smo se vkrcali. Vse je potekalo po urniku. Na trajektu ni bilo zastonj WiFija.
Po nekaj manj kot 4 urah smo pristali v Bastii (ob 12:10).

Odločava se, kje nova kampirala prvi dve noči. Najprej se odpraviva do kampa severno od Bastije, Les oranges 4 km oddaljen a na žalost ni bil primeren za avtodome, zato sva se vrnila in izbrala kamp Les sables Rouges, kje očitno kampira večina pred odhodom na trajekt. Leži ob dolgi peščeni plaži, na žalost ta pesek ni rdeč. Kamp je čist, le sence nima in sprejme le za okoli 20 avtodomov in nekaj šotorov. Ponuja elektriko in toplo vodo.
Nad kampom teče železnica, ki ponuja hiter dostop do mesta.

Sanitarije so čiste, osebje prijazno. Tu je tudi restavracija.
Malo sva raziskovala naselje v predelu Montesoro.