Bastia - drugi dan

Torek, 10. septembra

Zbudila sva se v lepo jutro že ob 6:00, se odpravila do trajekta brez zajtrka.  odhod Google naju je peljal do napačnega vhoda, kot še nekaj drugih, ki smo nato skupaj iskali smerokaze do pomola. Tu so že bile 3 vrste vozil. Na hitro sem pripravila zajtrk preden smo se vkrcali. Vse je potekalo po urniku. Na trajektu ni bilo zastonj WiFija.
Po nekaj manj kot 4 urah smo pristali v Bastii (ob 12:10).

Odločava se, kje nova kampirala prvi dve noči. Najprej se odpraviva do kampa severno od Bastije, Les oranges 4 km oddaljen a na žalost ni bil primeren za avtodome, zato sva se vrnila in izbrala kamp Les sables Rouges, kje očitno kampira večina pred odhodom na trajekt. Leži ob dolgi peščeni plaži, na žalost ta pesek ni rdeč. Kamp je čist, le sence nima in sprejme le za okoli 20 avtodomov in nekaj šotorov. Ponuja elektriko in toplo vodo.
Nad kampom teče železnica, ki ponuja hiter dostop do mesta.

Sanitarije so čiste, osebje prijazno. Tu je tudi restavracija.
Malo sva raziskovala naselje v predelu Montesoro.

Z avtodomom na Korziko - prvi dan

Ponedeljek, 9.9.2019

Dopoldne sva se odpravila na novo pustolovščino - Korziko. Prvi dan sva premagovala kilometre do Livorna. Vse je potekalo po načrtu, promet je bil tekoč, dva krajša postanka in prispela sva v Livorno v popoldanskih urah. Tu se nama je malo zataknilo pri iskanju postajališča, da prespiva. Na prvem naslovu postajališča ni bilo več, očitno Mr Google le nima vseh posodobitev :), sva pa odpeljala do naslednjega, ki pa je bilo navadno parkirišče (sosta gratuita) na mirnem kraju, le nekaj km oddaljeno od pristanišča ( N 43.53254 E10.31781). Naslednji dan imava trajekt ob 8:00. Vozovnico sva kupila preko appa Corsica ferry, cena 106 evrov.
Sprehodila sva se do bližnjega trga, kupila kruh in pojedla košček pice in se vrnila v avtodom. 

Siofok najin zadnji postanek

Sobota, 31. avgust

Danes sva pot nadaljevala proti južni obali jezera. Po dobrih 50 km sva se ustavila v kampu blizu Siofoka. Kamp leži vzdolž obale, ki je zelo lepo urejena, kot povečini objezeru. Travnate površine, košata drevesa, ki nudijo senco, sprehajalna pot, igrala. Tu je tudi zelo velik wakeboard več kot 200 m dolg.
Po kosilu sva šla k vodi, kjer sva videla presenetljivo veliko plavalcev v vodi. Kmalu sva ugotovila zakaj. Voda je manj motna in na dnu je zelo droben pesek in ne blato, tako da je hoja prijetnejša. Tudi močvirskih rastlin ni videti v tej okolici.

Še en lep sončen dan naju je zvabil nato na kolo in odpeljala sva se v mesto. Na obali imajo 'Siofok eye' visoko kolo, namenjeno panoramskemu razgledu jezera in mesta.
V mestu je tudi promenada z restavracijami, zabaviščnimi objekti in prodajalnami, ne more pa se primerjati s tisto v Balatonfuredu.
Od nikoder se je pripodil oblak in spustil nekaj kapelj dežja, zato sva se odpravila nazaj do kampa, kjer pa ni bilo dežja.

Posebej naju je presenatilo, kako skrbijo za izgled obale jezera, sprehajalnih poti, vsepovsod je veliko dekorativnega cvetja, vse je čisto in urejeno. In seveda, nisem si predstavljala, da je tu toliko turistov.