Sirikt 2011

V dneh od 13. do 16. aprila je v Kranjski Gori potekala 5. SIIKT konferenca na temo Na poti k e-kompetentni šoli. Glede na število udeležencev in program jo lahko ime nujemo kar MEGA konferenca. To je priložnost, da udeleženci zvedo kaj novega, poskusijo kakšno novost, predstavljajo svoje izkušnje in se srečajo s kolegi iz cele slovenije. Bogat večerni program je še dodatna poslastica te konference. Tako da lahko rečem, da da so konferenčni dnevi in večeri resnično intenzivni. Tokrat je bilo v zraku čutiti veliko pozitivne energije, kar mi daje upanje, da smo kljub čudnim časom, mi optimisti in polni idej. Bravo!!!
Na konferenci sem bila zadolžena za vse povabljene tuje predavatelje med katerimi sem našla veliko dobrih prijateljev. 
Zagotovo pa sem največ časa preživela s Timom Rylands in Sarah Neild, priznanima predavatelja iz Velike Britanije, ker sem moderirala njuni delavnici in Timovo plenarno predstavitev. Bilo je resnično nepozabno.
Vesela sem bila tudi srečanja z mojimi prijatelji Matejo, Matjažem in Silvo; naše prijateljstvo se je skovalo na Laponskem semibarju pri jezeru Inari. Kar trije od nas smo v kratkem praznovali rojstni dan. Res super.
Pa še nekaj utrinkov s konference, ki mi jih je prijazno dala Sarah Neild iz VB.

Ukko otok, jezero Inari, sobota, 12.6.10,

Danes je sobota in večina udeležencev se je že odpravila domov. V hotelu smo ostali le še trije Slovenci, Mateja, Matjaž in jaz. Dan je kristalno jasen, je malo vetrovno, a sonce je že kar toplo. Ko smo se poslovili od kolegov, ki so se odpeljali na letališče pri Ivalu, smo se odpravili v naravni muzej Saami ljudstva poleg Siida muzeja v Inariju. Sprehajali smo se in občudovali, kaj vse je to nomadsko ljudstvo ustvarjalo za preživetje. Muzej v naravi je resnično prijeten, saj leži na kar obsežnem gozdnatem področju ob jezeru in ponuja veliko zanimivih prvin iz starih časov.

Po kosilu smo se odpravili na organiziran izlet z barko do svetega otoka Ukko. Ta otok je stoletja Samijem služil kot svetišče, tu so častili bogove in jim darovali. Nanj v preteklosti ni smela stopiti ženska noga. Tudi moški so se mu približali le v tišini, da ne bi razjezili bogov.

Celotna pot po tem delu drugega največjega jezera na Finskem z neštetimi otoki in otočki (jih je več kot 3000) in postanek na svetem otoku je bilo nepozabno doživetje.

Inari seminar, četrtek in petek, 10. in 11.6.2010

V četrtek smo delavnice o uporabi videokonference v izobraževalne namene in izdelavi člankov v eJournalu zaključili po 16.30 uri in imeli prosto popodne.

Udeleženci so se odločili, da obiščejo bližnjo jelenjo farmo, ki jo tradicionalno ponuja na ogled družina Saami. Tu živjo skupaj že tri generacije, pripadajo pa dvema različnima skupinama Saami ljudstva in zato tudi lahko slikovito povežejo in predstavijo kulturno dediščino teh ljudi.

Farma je resnično nekaj posebnega, saj človek pozabi na vse tegobe in naglico vsakdanjika in se sprosti ob hranjenju in božanju jelenov, sprehodu po slikoviti farmi, ki leži ob krasni mali rečici in ob pitju čaja narejenega iz domačih zelišč, ponujenega v lesenih posodicah, ki jih izdelujejo sami. Ogled smo zaključili v "kota", indijanskemu šotoru podobni koči narejeni iz lesa, znotraj je v sredini kamin, okoli ob steni so leseneklopi in sveče osvetljujejo mize. Pripravili so nam program, v katerem so predstavili kulturne posebnosti dveh Saami ljudstev, ki jim pripadajo, lastnica pa nam je ob ognjišču zapela tipično Saami pesem in petje spremljala na tipičnem Saami bobnu. Bilo je čarobno.

Večer nam je seveda spet postregel s polnočnim soncem in mislim, da so udeleženci posneli na stotine fotografij s sončnim zahodom, saj te sonce vabi, da ga poslikaš, ker je popolnoma drugačno, kot smo ga sicer navajeni. Šli smo pozno spat, a saj bomo spali doma in nadoknadili izgubljene ure :-).

Petek je bil namenjen prestavitvam člankobv in eJournalov in načrtovanih projektov, ki so nastali na seminarju. Popoldne pa je sledila evelvacija seminarja in izdelava poročila za NA in svečana podelitev diplom. Zvečer smo imeli skupno poslovilno večerjo in prijazen klepet ob kozarčku pijače kar dolgo v noč.

Mislim, da smo se vsi kar veliko naučili v tem en teden dolgem druženju in ustvarili posebno družabno mreženje podobo mislečih, ki bo ostalo živo tudi v porihodnje, seveda v virtualnem svetu. Vesela sem, da je bilo delo uspešno in da sem lahko prenesla svoje znanje na kolege iz Evrope.
Nekaj utrinkov za pokušino.