Po galiciji, petek, 23.4.2010

Zbudila sva se v megleno jutro. Oblaki so viseli nizko nad zemljo. Po zajtrku sva se odpravila do najsevernejšega konca pirinejskega polotoka, kjer sva uspela poslikati zalivček. Bilo je vlažno in hladno. nato sva se odpravila proti A Corunji in Santiagu de Composteli, znanem romarskem kraju. Na poti sva lahko opazovala romarsko pot, ki je lepo označena s posebnimi tablami "Camino de Santiago", seveda sva jo midva tja mahnila kar lepo z avtodomom :-). Galicija je zelena in bogata z lepimi zalivi, ki jim pravijo "rias". Ko sva prispela v Santiago, sva celo uro zaman iskala parkirišče, kljub temu, da še ni turitična sezona, se je trlo obiskovalcev, povrhu pa še prenavljajo večji del vpadnih ulic v mesto. Na koncu sva obupala in nadaljevala pot proti Portu. Zadnji del galicijske obale je gosto poseljen. Ob vstopu v Portugalsko se pokrajina spremeni, veliko manj je gozdov. Pojavijo pa se že prvi vinogradi, saj v tem koncu domuje vino port.Portugalska je na severu bolj gorata, nato pa se zravna proti jugu v nižino do morske obale.

Zvečer sva prispela v Porto, iskala načrtovani kamp, ki pa ga že nekaj časa ni več, zato so naju napotili v 6 km oddaljeni kamp izven mesta, ki je velik in dobro opremljen. Tu bova prespala in nato šla na ogled mesta Porto.

Od Dune de Pyla do španske meje - Četrtek, 22.4.2010

Zbudila sva se v oblačno jutro. Ko sva se odpravila na pot proti Španiji so oblaki nizko lebdeli nad zemljo in prve dežne kaplje so nama zmočile vetrobransko steklo. Današnja pot je bila skoraj izključno po avtocesti. tu je sama ravnina z gosto posejani borovci, na nekaterih delih gozdov so bile še vidne posledice orkanskega vetra, vsepovsod ležijo ogromne skladovnice lesa, vidne so ogromne poseke in obsežna polja, ki jih namakajo premične namakalne naprave ne kolesih. Od Dune de Pyla pa skoraj do španske meje je bilo ob najini poti zelo malo naselij.

Popoldne so se oblaki malo razredčili, vendar je bila povečini nizka oblačnost in megla na avtocesti. Po prestopu meje je pokrajina postala gričevnata, hribovita, ozke dolge doline, strma pobočja, spominja na našo Koroško. Strnjena naselja z visokimi bloki so stisnjena v ozke doline, precej industrijski videz. Proti zahodu pa je pokrajina bolj kmetijska, veliko konjev, govedi in drobnice na pašnikih, zelo zelena je in bogato poraščena prav do morja. Krasijo jo lepi zalivi, skalnata obala, evklaliptusi rastejo vsepovsod, lepa naselja, v mestih značilni bloki z mansardnim zaključki. Avtocesta se le redko približa obali, ko pa se, se odpre pogled na Atlantik, oko se spočije ob visokih skalah in čereh, strma pobočja se spuščajo v morje in zalive krasijo številne peščene plaže.
Tokrat sva se odločila za postanek na polotoku nad Gijonom, na parkirišču zraven kampa, ki je odprt od maja do septembra.
Ta dan sva se le vozila brez večjih postankov. Ogledi samo iz avtombila in ob kratkih postankih.

Dune du Pyla, Sreda 21.4.2010

Ponoči je bilo kar hladno, zato sva si privoščila vroč čaj in belo kavo za zajtrk. Po zajtrku sva se odpravila proti današnji destinaciji Archaconu ob atlantski obali, v bližini Bordeauxa. Tokrat sva se odločila, da se izogneva avtocesti in ni nama bilo žal, saj je bila vožnja po tej pretežno poljedelski pokrajini prijetna in umirjena, saj skoraj ni bilo prometa. Ob poti so se najprej razprostirali pašnki, kjer se je paslo govedo in drobnica, nato so sledili lepo urejeni vinogradi s tipično nizko trto, le tu pa tam so bile posejane kmetije. Šele v zadnji tretjini poti sva se vozila skozi manjša in večja naselja. Okrog 18.30 sva prispela do Dune du Pyla,kjer sva se utabotila v kampu de la Dune tik ob 2,5 km dolgi peščeni sipini.

Dune du Pyla je skoraj 100 m visoka, 2,5 km dolga in 500 m široka evropska sipina, ki se razteza ob atlantski obali, na drugi strani pa jo obdaja iglast gozd. Ta naravna atrakcija privablja mlado in staro od blizu in daleč. Hoja po sipini je nekaj posebnega, bose noge se sicer mehko udirajo v droben pesek a je potrebno kar nekaj energije, da prehodiš večji del sipine. Pogled s sispine je slikovit na obe strani. Pravijo, da se po položnejši strani radi spuščajo tudi deskarji.
V kampu še ni veliko gostov, saj se je sezona šele začela. Stuširala sva se, povečerjala in začrtala jutrijšnjo pot.