ESP 2009 konferenca v Tartju, Estonija

V dnevih od 2.3. do 8.3.2009 sem v Tartuju na ESP konferenci. Tokratna tema konference je, kako povezati šole v sprejemljivejšo bodočo družbo. Tartu je univerzitetno mesto, ki leži približno 200 km jugovzhodno od glavnega mesta Tallinn.Več o dogajanju na konferenci bom dodala te dni. Trenutno lahko samo povem, da je tu še prava zimska idila in da danes še vedno sneži. Potrebno se bo toplo obleči, obuti in ne pozabiti na rokavice in kapo, ko gremo ven. :) Takšen pa je pogled iz mojega hotelskega okna, da si boste predstavljali, kako je v resnici.

LETHE SREČANJE V HELSINKIH

Predzadnje srečanje partnerjev Comenius projeka LETHE je organiziral finski part ner EUNEOS v Helsinkih. Zbrali smo se 22. Januarja v hotelu Arthur.
Uradno srečanje je potekalo v konferenčnih prostorih hotela v četrtek. Koordinator projekta g. Fabrizio je predstavil aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti v zadnjem letu projekta, razložil metodologijo izvedbe in okolje v katerem bodo učenci in učitelji delali. Za zakjuček smo se seznanili tudi z Emoionland on-line igrico za otroke. Dogovorili smo se tudio v katerih rokih je potrebno izvesti vse načrtovano in se odločili, kdaj bo organizirana konferenca na temo LETHE v Italiji v Villi Montesco v Cita del Castello blizu Arezza. V okviru srečanja nas je organizator popeljal po mestu Helsinki in predstavil njegovo zgodovino in znamenitosti. Zvečer smo preizkušali tudi dobrote laponske kuhinje z obveznim jelenjim mesom.
Srečanje je izzvenelo v prijetnem delovnem vzdušju obkroženo s hladno a čarobno zimsko-sneženo finsko idilo.

40 OBLETNICA MATURE UČITELJIŠČA V TOLMINU

6. septembra se nas je, v zgodnjem popoldnevu pred bivšim učiteljiščem v Tolminu, zbralo 17 zadnjih maturantov učiteljišča, generacija, ki so ji vsi pripisovali bolj črno zaposlitveno prihodnjost. Po svoje smo imeli srečo in smolo hktrati, saj so po drugem letniku s fasade pred glavnim uhodom v šolo umaknili napis "učiteljišče" in nas nekako potisnili v "ilegalo", je pa tudi res, da od takrat dalje ni nihče več mogel ponavljati letnika, zato so nam kdaj pa kdaj pogledali tudi skozi prste. Kakorkoli že, daljnega 1968 nas je 27 dijakov maturiralo in se vsak po svoje podalo usodi naproti.

Trije sošolci in razredničarka so medtem že umrli, zato smo se najprej odpravili na pokopališče in se za trenutek posvetili njihovemu spominu.
Srečanje smo nadaljevali v gostišču Rutar, kjer smo v prijetnem klepetu tudi z nekaterimi našimi profesorji obujali spomine. Nazdravili pa smo tudi kolegu Zdravkotu, ki je na ta dan praznoval rojstni dan.
Bilo je prijetno in obljubili smo si, da se v prihodnje srečamo pogosteje. Pa pustimo času čas, morda nam le uspe.
Nekaj slikovnih utrinkov s srečanja: