Danes pa sva se zbudila v jasno in sončno jutro. Dopoldne sva si ogledala ostanke Amfiteatra Romana Santa Maria Capua Vetere v bližini parkirišča.
Amfiteater Capua je amfiteater iz rimskega obdobja. Nahaja se znotraj občinskega območja Santa Maria Capua Vetere. Anfiteater Campanoi je nekoč gostil gladiatorske boje.
Velik del njegovih kamnov so uporabili Kapuanci v normanski dobi za postavitev kamnitega gradu v mestu Capua.
Zatem.sva se odpeljala v mesto Caserta in se ustavila na postajališču za avtidome. Pripravila sva si kosilo in se s kolesi odpravila do kraljeve palače.
Caserta je mesto v južni Italiji, znano po baročni kraljevi palači Caserta z vrtovi in vodnjaki in prav zaradi nje mestu pravijo tudi italijanski Versailles.
Kraljeva palača je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Bila je uporabljena kot lokacija za snemanje filmov iz serije Vojna zvezd.
Pozanimala sem se malo podrobneje o tej atrakcij preden sva jo obiskala. Kraljevo palačo in park Caserta združuje vplive Versaillesa, Rima in Toskane, je zasnoval Luigi Vanvitelli, eden največjih italijanskih arhitektov 18. stoletja, po željah Karla Burbonskega III.
Caserta slovi po italijanskem baroku. Palača se impozantno širi v polkrogu z širokim vrtom in osrednjo potjo proti mestu.
Celoten kompleks obsega 3200 m in ustvarja globinski pogled proti bližnjemu pobočju.
Kupila sva vstopnici in se odpravila do posebnega vhoda za kolesarje.
Ob vstopu v park se odpre krasen pogled na kraljevo palačo v dolini in na nasprotni strani na promenado vrtnnih bazenov s fontanami in kaskadami, ki se razprostirajo na 11 hektarjih in segajo daleč do sredine pobočja nasprotnega hriba, kjer je umetno ustvarjen slap.
Podatki pojasnjujejo, da je Kraljeva palača in park Caserta nastal na podlagi vpliva stvaritev v Versaillesu in vil iz 16. stoletja v Rimu in Toskani.
So pa zadevo nadgradili še z angleškim vrtom, ki leži vzporedno s kaskadami znotraj kompleksa in tako ustvari svojevrtni svet.
Podala sva se vzdolž kaskad bazenov, kjer plava veliko rib.
Kaskade so na več mestih obogatene z vodnjaki z bogatimi skulpturami. Prav tako je mnogo kipov postavljenih med drevje ob promenadi.
Ta ogromen kompleks si lahko ogledamo s kolesi, peš ali pa z mini avtobusi.
Na vrhu se promenada zaključi z ovalnimi stopnicami in pod slapom z večjim bazenom, ki ga bogatita dve skupini skulptur.
Kralj Charles Bourbonski je leta 1750 zgradil kraljevo palačo kot središče svojega novega Neapeljskega kraljestva.
Kraljeva palača v Caserti je bila ena največjih zgradb, zgrajenih v Evropi v 18. stoletju.
Palača ima pet nadstropij in 1.200 sob, vključno s sodno kapelo, Palatinsko knjižnico in gledališčem po vzoru neapeljskega Teatra San Carlo.
V notranjosti obokana arkada povezuje tri osmerokotne veže, ki vodijo na štiri dvorišča, za katera so značilne niše.
Park je tipičen primer italijanskega vrta, urejenega s prostranimi polji, cvetličnimi gredami in predvsem zmagoslavjem »vodnih iger« oziroma plesočih fontan.
Fontana dei Delfini (vodnjak delfinov).
V Caserto so prinesli na stotine redkih in dragocenih rastlin z vsega sveta, ki tam rastejo še danes.
V avtodom sva se vračala skozi mesto, ki me ni preveč navdušilo po urejenosti ulic in stavb. Že celo pot ugotavljava, da so pločniki in ceste slabo vzdrževani in polni lukenj.
Ali ne slovijo prav Italijani kot prvi in odlični graditelji cest? Očitno denar ne gre za vzdrževanje pač pa v privatne žepe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar