Cortina - olimpijsko mesto

Danes sva se odločila za sproščeno potepanje s skuterjem po mestu in bližnji okolici.

Jutra so precej sveža, po vrhovih se vlečejo meglice, zato sva malo ogrevala avtodom za prijetnejše počutje. Okoli naju pa so tudi pogumni z majhnimi šotori, očitno še ni prav hladno. :)

Ko sva se pripeljala do mesta, sva poiskala center mesta in parkirala skuter blizu avtobusne postaje, kjer je v bližini velika tržnica.

Mesto ima zanimivo rešitev in sicer po sredini centra mesta teče peš zelena cona obdana z trgovinami priznanih znamk s seveda ustreznimi cenami, krožno okoli centra pa je rumeno označen enosmeren promet vozil. Danes sva ga v celem dnevu prevozila vsaj šestkrat.

Dopoldne sva se sprehodila po centru in opravila nakup sadja. Popoldne pa sva si ogledala stavbe, ki so opomnik iz časov Zimskih Olimpijskih iger iz leta 1956.

Iz teh časo je v Cortini ledeni stadion, kjer je dandanes hokejska dvorana in manjša dvorana za krling. Staremu ogrodju stadiona so dodali pokriti in zasteklen del.

Bob proge še nisva  obiskala, sva pa šla do opuščene smučarske skakalnice Trampolino Olimpico Italia.  Presenetilo naju je, kako majhna je. Uporabljajo le še doskočišče za nogomet. 

Cortina se zopet poteguje za zimske olimpijske igre, a bo morala veliko graditi, če bo pri izbiri uspešna. 

Šla sva tudi do vzpenjače, ki vodi do pogorja Tofane, kjer je prizorišče tekem svetovnega pokala v smučanju.  Na tem področju je veliko vzpenjač, a žal je večina zaprtih, delujoča je le ena. .

Cortina d’Ampezzo je glavno in najdražje smučišče v Dolomitih. V višku sezone se število ljudi na tem obmocju poveča iz 6000 na več lot 50.000. Večina stavb v mestu so hoteli ali letovišča.

 V okolici kraja je okoli 72 smučarskih prog.  

Vmes sva se ustavila v informacijski pisarni, kjer sva dobila zemljevide in osnovne informacije, kako do najpomembnejših zanimivih visokogorskih krajev. Pojasnili so nama, tudi, kaj si je v tem času možno ogledati in koliko časa potrebujeva za to.

Ugotovila sva tudi, da je na tem koncu urejena kolesarska steza, ki teče od Cortine severno 30 km proti Dobračuv blizu Avstrije in 30 km proti jugu do Calalza po stari želežniški progi. Zanimivist, ki bi jo kahko kdaj drugič preizkusila. Srečava veliko kolesarjev, večina ima e-kolesa.

 

Cortina D'Ampezzo

Danes sva se odpravila proti Cortini D'Ampezzo. Potovala sva po avtocesti v smeri .Gorizia- Pordenone- Conegliano - Beluno - Cortina. Promet je bil zmeren, le v bližini Benetk je bil zgoščen. 

Pritegnil me je šele tisti del poti, ko sva zapustila avtocesto pri Portogruaru. Pogled na skalnate grebene gora, ki se dvigajo nad dolino, mi je vsaj malo razvedril dušo.

Kakšno moc ima lepota narave nad našim počutjem! 

V zgodnjem popoldnevu sva prispela v Cortino in se nastanila v edinem od treh še odortem kampu Cortina. Oddaljen je dober kilometer od mesta. Kamp je prostoren, umeščen med visokimi smrekami in Ima lepo rejene sanitarije. Leži ob bistri reki. 

Odpravila sva se po peš poti po travnikih do mesta. 

Občudovala sva krasno sceno, ki obdaja mesto.  Cortina D'Ampezzo leži v naročju slikovitih skalnatih vrhov gora, ki so se v tem času kopali v zahajajočem soncu.

 Balzam za oči in dušo.  

Naslednje dni si bova podrobneje ogledala mesto in zanimive točke v okolici. 

Cortina d'Ampezzo je smučišče v severni Italiji, ki je del območja Dolomiti Superski. Tu so se  leta 1956 odvijale zimske olimpijske igre.

Cortina d’Ampezzo je glavno in najdražje smučišče v Dolomitih.  Je zimski in poletni letoviški center, ki ga oblegajo številni turisti.

Cortina d’Ampezzo je glavno in najdražje smučišče v Dolomitih. Je v bistvu majhno mesto v alpskem slogu, ki leži na nadmorski višini 1200 metrov in v mestu in okolici živi okoli 6000 ljudi.

Leta 1956 je Cortina gostila zimske olimpijske igre, 

Poguglala sem še nekaj podatkov o kulturi in jeziku in izvedela, da tu živijo večina Italijani, ki govorijo italjansko, medtem ko drugi govorijo ladinščino.  Ladinščina je retoromanski jezik, podoben romanščini in se večinoma govori v Švici.  

Napisi na lokalnih tablah so v obeh jezikih. Odločili so se, da skupaj z mladimi skrbijo za tradicijo in jo gojijo.

Zgleda, da naju čaka kar zanimivo raziskovanje tega konca Italije. Vreme je pravšnje in tudi turistov ni več veliko.

55. obletnica mature na tolminskem učiteljišču

Tolmin, 16. septembra 2023

Dvanajst bivših maturantov poslednjega letnika tolminskega učiteljišča se nas je zbralo na 55. obletnici v Tolminu. 

Pred 55. leti, 1968., so se za nas, 24 učiteljiščnikov, za vedno zaprla šolska vrata te ustanove, a ne le za nas, pač pa tudi za vse prihodnje generacije, na žalost. 

Učiteljišče je v poslednjo generacijo zvabilo mlade iz bližnje primorske in gorenjske, ki so se skozi leta šolanja povezali in vezi vzdrževali vse do današnjih dni. 

Po programu smo se najprej dopoldne odpravili na pokopališče in prižgali svečko razredničarki, pa tudi vsem profesorjem in sošolcem, ki so svetle zvezde na večernem nebu. 

Srečanje se je nadaljevalo v hotelu Dvorec, kjer sva s sošolcem Zdravkom pripravila program srečanja v duhu aktivnosti v času šolanja na učiteljišču. 

Izbrala sva po štiri pesmi Karla Destovnika Kajuha, ker je letos Kajuhovo leto in prav tako štiri pesmi spregledanega Kajuhovega sodobnika Franca Balantiča. Teme pesmi so se dotaknile doma, matere, dekleta in socialnih razmer tistega časa. 

Za osvežitev spomina, kdo nas je vsa leta poučeval, smo se igrali igrico v parih.  Ugibali smo, katerega profesorja imamo napisanega na čelu. 

Klepetali smo, obujali spomine na dogodke v času šolanja in se strinjali, da smo strokovno in osebnostno rasli ob dobrih in v slovenskem prostoru priznanih profesorjih. 

Za zaključek smo se v lepem sončnem vremenu sprehodili do bivšega dijaškega doma na sotočju, saj je večina tu imela svoj drugi dom in preživljala dijaška leta. Obljubili smo si, da se tokrat srečamo že ćez tri leta.