Nekaj zanimivosti o Grčiji

Grčija je dežela z bogato starodavno zgodovino, ki poleg tega ponuja še  slikovite pokrajine, zanimivo kulturo, prekrasne otoke v Egejskem morju in seveda romantične plaže v poletnem turizmu.

Tako kot Portugalska, tudi tu oglašajo veliko sončnih dni v letu, midva pa, glej ga zlomka, naletiva na prav zimsko vreme v aprilu. Na srečo obetajo kmalu otoplitev. 

Nekaj zanimivih dejstev o Grčiji.

1. Grčija je ena najbolj sončnih držav v Evropi. Z več kot 250 sončnimi dnevi na leto je Grčija ena najbolj sončnih destinacij v Evropi.

2. Atene so rojstni kraj denokracije.

3. Grčija ima več kot 6000 otokov, približno 227 naseljenih. Otoki so znani po slikovitih pokrajinah, kristalno čistem morju in bogati kulturni dediščini.

4.Olimpijske igre izvirajo iz Olimpije v Grčiji iz leta 776 pred našim štetjem. Organizirane so bile v čast Zevsu. Sodobne olimpijske igre so to tradicijo prevzele leta 1896 v Atenah.

5.Grška abeceda se je razvila okoli leta 1000 pr. n. št. Grščina je eden najstarejših zabeleženih živih jezikov in sega več kot 3400 let v zgodovino.

6.Grška mitologija je temelj zahodne književnosti in kulture z zgodbami o bogovih, junakih in mitskih bitjih, kot so Zevs, Herkul in Minotaver. Egejsko morje je poimenovano po Egeju, Tezejevem očetu, ki je skočil v morje v prepričanju, da je njegov sin mrtev.

7. Grška arhitektura, z značilnimi stebri in simetrijo, je vplivala na zahodne gradbene sloge.

8. Grška kuhinja je znana po svežih, lokalnih sestavinah. Vanjo sodijo olive, feta sir, jagnjetina in morski sadeži. Tradicionalna musaka, souvlaki in baklava so kulinarično dediščino države.

9. Pitje kave je tradicionalno v Grciji. Njihova kava je gosta in močna. Izumili so frape, hladen, penast kavni napitek.

10. Grčija je znana po svojih tradicijah. Ena izmed njih je praznovanje velike noči, ki pogosto velja za najpomembnejši verski in kulturni dogodek v letu. Izvajajo cerkvene obrede, pojedine in ognjemete. Plešejo radicionalni grški plesi sirtaki.

11. Grčija je znana po svojih starodavnih gledališčih. Njihova gledališča, eno je gledališče v Epidavru, so znana po svoji izjemni akustiki in oblikovanju. V njih so gostili dramske predstave, ki so bile sestavni del grške kulture.

12. Aleksander Veliki je širil grško kulturo na tri celine. Rodil se je leta 356 pr. n. št. v Peli. Do 30. leta starosti je ustvaril enega največjih imperijev v zgodovini. Njegova osvajanja so razširila grško kulturo na tri celine.

13. Minojci so bili ena najstarejših znanih civilizacij v Evropi, ki so živeli na otoku Kreta. Minojska civilizacija (3000 do 1000 pr. Našim štetjem) je ena najstarejših zabeleženih civilizacij v Evropi. Bili so mojstri napredne arhitekture in živahnih fresk.

Tole sem povzela na spletnih straneh, prav gotovo pa je še marsikaj drugega pomembnega o tej zanimivi deželi.

Posebej mi je všec njihova naravna prijaznost in uslužnost z nasmehom. 

Upava, da nama bo na tem popotovanju dano izkusiti vsaj pomembnejše naštetega. :)

Nadaljevanje proti Grciji

Še vedno občasno dežuje, zunanja temperatura pa okrog 5°C. Cesta je bila med Prilepom in Bitolo, ozka, slaba, ker trenutno delajo avtoxesto. Vožnja je bila počasna in posledično ne preveč prijetna.

Opazujem okolico, vse povsod leži kopica smeti. Posebej smetno je bilo v bližini Leskovaca, kjer je ogromno toplih gred in odpadne plastike vsepovsod. Dvomim, da bi mi sedaj teknile leskovačke pleskavice. 

Ko sva prečkala grško mejo, je carinarka dolgo gledala najini osebni izkaznici. Najprej je vprašala, koliko časa veljajo. Bojan ji je povedal, da so nove in da najbrž veljajo 10 let. Pa se carinarka začudi: "Kako pa, da na tej piše trajno?" Takrat se spomnim, da so mi povedali, da je to moja zadnja osebna in jo ne bo treba več podaljševat ( to si pruslužiš, ko si star ....) 

Potrdim ji, da je moja trajna. Ona pa: "Zakaj pa?".  Jaz ustrelim: "Ker sem stara!" Me pogleda, se zasmeje in mi tolažilno z nasmehom reče:" Ne, me niste!

Še dolgo sva se smejala na ta račun.

Pot sva nadaljevala čez prelaz na 1820 mnm, kar pa ne opaziš, saj voziš po gostem gozdu. Serpentine te počasi pripeljejo do prelaza, kjer so še istanki nedavnega snega. Prelaz je zavit v oblak, temperatura pa 3°C. Zanimivo doživetje.

Zaključiva v kraju Kastoria, kjer prenočiva v postajališču za avtodome. 

Mimo Beograda proti Nišu

Hladno deževno jutro (4°C, obcutek -1 :)) ni bilo kaj preveč vabljivo za ogled spominskega parka, a sva se kljub temu toplo oblekla, vzela dežnik in šla na ogled.

Najprej sva si ogledala lepo urejen muzej, ki s svojo postavitvijo in vsebino opominja človeštvo, kako krut je lahko človek. 

Stoji na prostoru nekdanjega ustaškega taborišča, kjer je življenje izgubilo, uradno čez 80.000 (neuradno pa precej več), največ Srbov in Romov,, med ostalimi pa tudi skoraj 200 Slovencev.

Imena izpisana na steklenih plosčah na stropu in na stenah poustvarjajo žalostno resnico hudodelstev tistih časov. Žal damdanes ni veliko bolje po svetu.

Sprehodila sva se tudi po želežniskih pragovih na stezi,ki pelje do impozantnega spomenika v obliki cvetal. 

Na pragovih stoji vlak z vagoni, ki je prevažal ljudi in materjal. 

Po ogledu sva nadaljevala pot v Srbijo. Cesta je bekoliko boljša, pokrajina oa ravninska in pusta. Le tu in tam skkromne vasice. Imela sem priliko osvežiti znanje nekaterih črk v cirilici. 

Ob vstopu v Srbijo so naju ustavili cariniki in policaji. Bili so prijazni, celo pohecali so se z vprašanjem:"Imate kak tobak ali pijačo za prijaviti? Ali pa kokain?". Bojan se je na zadnje vprašanje pohecal nazaj:" Ja, za osebno rabo."

Sva že pozabila, kako je, če se moraš ustaviti na meji. 

Pot sva nadaljevala mimo Beograda proti Nišu. Tu je bilo nekaj več prometa. Pokrajina je v turobnem deževnem dnevu siva, ravna in le tu in tam ob cesti stojijo skromne vasi. Oblačno nebo se je spustilo čisto do zemlje in zamegljuje obrise okolice. Še vedno je hladno. 

Pod noč se ustaviva na parkirišču manastira sv. Roman v sredi gozda, 9 km iz avtoceste. Tu sva prespala.