Proti Sopotu

Poslovila sva se od polotoka Hel in se odpravila proti Trimestju Gdansk-Sopot-Gdinja. Danes je bila razdalja malo krajša, a zato vožnja bolj utrudljiva. Skoraj več kot pol poti sva vozila v počasni koloni, še posebej ob vstopih v mesta.

Postanek za kosilo sva uspela izvesti šele okrog druge ure popoldne. Sledila je le še vožnja do parkirišča v Sopotu. 

Sopot je poljsko mesto ob Baltskem morju, ki skupaj s sosednjima mestoma Gdynia in Gdańsk tvori tako imenovano metropolitansko območje Tri-City. 

Ko najdeva parkirišče se odpraviva proti obali. Sopot je znan po dolgi peščeni plaži.

 Danes je na njej uživalo veliko kopalcev. Tu je plaža že bolj podobna italjanskim, saj so v vrsti postavljeni senčniki in ležalniki.

Na ulici ob plaži se je trlo ljudi. Ta del mesta je po razkošnih stavbah sodeč rezerviran za prestižne hotele in zdravilišča. 

Ulica se nato razširi na prostoren ovalen trg, kjer domujejo atojnice z bižuterijo in jantarjevimi izdelki. Pravijo, da na to obmocje moeje zanese največ jantarja.

Ob morju zagledava širok in dolg pomol,ki je ikona mesta. Tu je najdaljši leseni pomol v Evropi, dolg 511,5 metra , ki se razteza v Gdanski zaliv. Potrebno je plačati vstopnino za sorehid po njem 

Razgled na plažo in mesto je res lep, pa tudi marina mu dodaja svojstven pridih. 

Sprehodiva se do konca, občudujeva bogato okrašeno piratsko jadrnico in se pomešava z množico obiskskovalcev. 

⁹Sledil je sprehod po trgu, kjer igrajo ulični zabavljači in spretni izvajalci, ki jih občuduje množica gledalcev. 

V glavni peš ulici mesta sva poiskala "ukrivljeno hišo", ki pa je žal slabše vidna zaradi restavracij pred njo. 

(Ta je vzeta z interneta, ker je bojl lepo vidna)

Zanimivo, da imajo na Poljskem radi malo drugačne hiše. Ta malo spominja na Gaudijevo v Barceloni. 

Ko se vračava proti parkirišču opaziva, da le nekaj ulic stran od morja ulice mirno samevajo, v nasprotju z gnečo na obali. 

Sopot, ki leži na gozdnatih gričih, pišejo, je eno največjih in najbolj priljubljenih obmorskih in zdraviliških letovišč na Poljskem že vse od 16. stoletja.

Po ogledu sva se odpeljala do Gdanska, kjer parkirava na velikem parkirišcu za kamijone

Mesto Hel

Danes sva se s kolesom odpravila na raziskovanje tega zanimivega polotoka v Baltskem morju. Najprej sva kolesarila do točke, kjer naj bi bil v sredini zaliva peščen otok skoraj povezal obali. Na žalost ga ni bilo več, morda zaradi plime ali pa ga je medtem morje odneslo. 

Medtem občudujeva prve kajtarje, ki že veselo poplesavajo po valovitwm morju. Obrneva se v drugo smer in po kolesarski stezi voziva proti koncu polotoka. Steza je sprva tlakovana, nato betonska s precejšnjimi luknjami in na koncu se spremeni v makadam, kjer je bilo v bistvu najlažje kolesariti.

Seveda, če se ne bi v obe smeri trlo pešcev in kolesarjev. Zadeva se je kar vlekla. Prevoziti sva morala najmanj 16 kilometrov po slabi cesti v eno smer. 

Ustavila sva se pred oznako za mesto Hel in naredila posnetek in sebek. 

Nadaljevala sva proti železniski pistaji Hel, kjer je pravkar prispel vlak in iz njega je iztopila nepregledna množica ljudi.

Pohitela sva do obale, kjer so številne restavracije, da dobiva mizo in naročiva kosilo. Uspela sva in si privoščila okusno ribjo kosilo.

Nato sva nadaljevala pot proti koncu polotoka. Večina poti je lesena steza z ograjo, ker je podlaga peščena sipina. 

Pogled na natrpano plažo spominja na kakšno italjansko plažo, manjkajo le dežniki in ležalniki. Danes je tu res ogromno ljudi.

Na koncu polotoka stoji Kašubska gomla, ki je visoka do tri metre in je sestavljena iz dvanajstih skal. Simbolizira začetek Poljske. Spomenik so odkrili leta 2013 in je pomemben simbol kašubske identitete, kar dokazuje tudi kašubski grifon, ki se nahaja tam.

Okrog rta polotoka so pešcene plaže polne kopalcev. Nadaljujeva po krožni poti skozi gozd, ki razkriva zgodovinske ostanke borb tega kraja. 

Vsepovsod so tudi začasne stojnice, ki ponujajo ulično hrano in različne izdelke. 

Na koncu se ustaviva še pri visokem opečnatem svetilniku, ki ponosno stoji med dvemi obalami.

Svetilnik Hel je pomembna znamenitost na polotoku Hel. Znana je po svojem značilnem rdečem osmerokotnem stolpu, visokem 41,5 m. Njegova svetloba je vidna z razdalje 18 navtičnih milj (približno 33,5 km). 

Prvotni svetilnik je bil zgrajen v 19. stoletju, med drugo svetovno vojno pa so ga nadomestilu s sedanjo strukturo. Je priljubljena turistična atrakcija in služi tudi kot del sistema za nadzor zračnega prometa. 

V mestnem parku je center kašubske rezbarije z veliko primerki izrezljanih likov in premetov. 

Kašubi so lehitično zahodnoslovansko ljudstvo , ki živi predvsem na Poljskem. Govorijo kašubski jezik, ki spada v slovansko skupino indoevropske jezikovne družine.

Hel je očitno ena najbolj privlačnih turističnih destinacij ob Baltskem morju. Peklenski je v času viška sezone, ker v njem mrgoli obiskovalcev, nasprotno pa je rajski po svoji naravi, legi in zanimivostih. 

Navdušuje tako s slikovito lego in čudovitimi plažami, kot tudi z zgodovinskimi znamenitosti, ki privabljajo tako ljubitelje narave kot zgodovine.

Pot nazaj je bila hitrejša a zaradi množice tudi neprijetna. Dan je bil športno in turistično aktiven.

Do polotoka Hel

Dopoldne sva še enkrat zapeljala skozi 

Pobierowo in se odpravila naprej proti več kot 330 kilometrov oddaljenemu polotoku Hel. 

 Vožnja ni bila prav prijetna, saj nekaj časa voziva po avtocesti, zaradi del na cesti pa večino časa po lokalnih ožjiih cestah, ki so obdana z visokimi drevesi. 

Pokrajina je ravninska in na obe strani se raztezajo žitna ali krompirjeva polja. Krompirju pravijo "ziemniak" ( iz zemlje). 

Šele pozno popoldne sva prispela na zacetek polotoka in se počasi bližala cilju. Z druge strani se je vila neskončna kolona avtomobilov, ki so zapuščali ta oblegani polotok.

Vsekakor se bova morala vračati prej, da ne bova ujeta v ta gosti promet. Pobrskala sem po nekaj podatkih o tem polotoku.

Polotok Hel je med bolj slikovitimi destinacijami na Poljskem, kar sva opazila že od daleč. Nad morjem se je vrtinčilo nešteto pisanih jadr kajtov in dolga vrsa vracajočih vozil ni bila nič manj prepričljiva.

Polotok je dolg 34 km, širok na začetku 200 m in na koncu 2,5 kilometrov. Slovi po pešcenih plažah, sipinah in borovuh gozdovih. 

Ustavila sva se v mestecu Jastarnia, kjer sva na srečo dobila prostor, saj je v sezoni tu vedno veliko obiskovalcev.

Najprej sem šla do bližnje plaže in uživala ob pogledu na srfarje in kajtarje, ki so se razposajeno prepuščali vetru in brzeli po plitkem morju. Kar zavidam jim ta občutek svobode in lebdenja v zraku. 

Plaza na polotoku Hel

Jutri bova s kolesi raziskala konec rta. Še že veselim