Gdansk

Dopoldne sva se z avtodomom odpravila na ogled znamenotosti mesta Gdansk. Najprej sva parkirala na obrobju mesta v bližini polotoka Westerplate. 

Nahaja se ob ustju Mrtve Visle (enega od mrtvih tokov delte Visle ) ob obali Baltskega morja. Znan je po bitki pri Westerplatteju , ki je bila prvi spopad med poljskimi in nemškimi silami med invazijo na Poljsko in s tem začetek in prva bitka druge svetovne vojne.

Na polotoku je na griću mogočen spomenik žrtvam, pod njim na travniku pa v opomin napis "Nigoy viecej wojny" prevedeno " Nikoli več vojne". Ko bi to res držalo!!!

Celotno področje je nekakšen muzej, spomenik v naravi. 

Tu so še ostanki porušene stavbe in lepo urejeno krožno grobisče s križi.

Dan je sončen in vroč, zato veliko ljudi hiti do obale in so vsa parkirišča blizu plaže v trenutku zasedena. Midva pa jo mahneva z avtodom v center mesta in upava, da bodo posledično morda tam parkirišča manj polna. Res kmalu najdeva prostor za najin mobilni domek. 

Peš se odoraviva proti centru mesta. Gdansk se razprostira na zelo velikem posmdročju, zato se takoj naberejo kilometri hoje. 

Najprej sva želela pobliže pogledati najdaljšo stavbo (860 metrov) na Poljskem. Imenujejo jo Falowiec (iz poljske besede za val »fala«), ker njena oblika in razporeditev balkonov spominjata na dolg val. Ta stavba ima štiri desetnadstropna naselja s po 1792 stanovanji.

Res je impozantna, a zame je nepojmljivo živeti v taki množici na skupnem mestu.

 

Po dobrih dveh kilometrih vstopiva v najdaljši trg. Mesto ima zanimivo zgodovino, čudovito staro mestno jedro in je odličen kraj za raziskovanje.

Gdansk je znan po svojem Dolgem trgu

Za razliko od drugih večjih mest na Poljskem ima Gdansk Dolgi trg (długi targ). Ta dolgi trg je dolga, široka odprta ulica namenjena le pešcem. 

Obkrožajo ga visoke slikovite stavbe s posebnimi fasadami, ki so na vrhu stopničaste. 

Na ulici se vrstijo trgovine, restavracije in stojnice. Danes je bila ulica nabito polna obiskovalcev.

Ta ulica je bila tržnica, ki je bila ustanovljena v 13. stoletju kot trgovska cesta. Tržnica je bila med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničena, a je bila od takrat obnovljena v prvotni veličini.

In na vsakem koraku imaš prekrasen pogled na pisane fasade, razgibane strehe in nad vsem kraljujejo voki cerkveni zvoniki.

Zaradi višine in razdalje je težko zajeti vso to lepoto z objektivom, celo širokokotni način ni prav upešen. 

Ustaviva se pri zlatih vratih , ki nakazujejo začetek dolgega trga. Nato nadaljujeva do znamenitega in lepega Neptunovega vodnjaka, ki je eden najbolj prepoznavnih simbolov Gdanska. Nahaja se v središču starega mestnega jedra. 

Prebrala sem, da o kipu obstaja znana zgodba, ki pravi, da so imeli prebivalci Gdanska toliko denarja, da so vanj metali zlate kovance za srečo. Neptun se je zelo razjezil nad veliko količino kovancev in jih je razbil. Tako je vodo v vodnjaku spremenil v vodko. To je ena od zgodb o tem, kako je nastala žgana pijača Goldwasser.

Ogledala sva si tudi mogočno katedralo. Katedrala sv. Marije je največja opečnata cerkev v Evropi. Sprejme lahko več kot 25.000 ljudi. 

Tudi njena notranjost je mogočna in zanimiva. Zanimiva je posebna  astrološko, koledarska ura. 

Pozno popoldne se vračava po vzporedni ulici, ki je v celoti opremljena s stojnicami, ki ponujajo bižuterijo z jantarjem. 

Gdansk je namreč znan kot jantarjeva prestolnica Baltskega morja, saj večino jantarnih kamnov naplavi na njegove plaže. Jantarju pravijo tudi baltsko zlato. Tu domuje nekaj sto trgovin z jantarnim nakitom. Mesto se ukvarja tudi z lokalnim pridobivanjem jantarja iz površinskih rudnikov in plaž ob Baltskem morju.

Zanimive so trgovinice, ki so v kletnih prostorih, omarice z razstavljenimi primerki pa stojijo na ulici.

Na koncu sva s pogledom še zadnjič zaobjela z vrha trga staro mestno jedro in se poslovila.

Putpuri utrinkov, Gdansk

Pregreta od sonca in s kar težkimi nogami sva odšla do parkirišča, plačala skromnih 2,36 eura za 4,5 ur parkiranja in se odpeljala do parkirišča na polotoku.

Prespala bova na istem prostoru kot prejšnjo noč

Proti Sopotu

Poslovila sva se od polotoka Hel in se odpravila proti Trimestju Gdansk-Sopot-Gdinja. Danes je bila razdalja malo krajša, a zato vožnja bolj utrudljiva. Skoraj več kot pol poti sva vozila v počasni koloni, še posebej ob vstopih v mesta.

Postanek za kosilo sva uspela izvesti šele okrog druge ure popoldne. Sledila je le še vožnja do parkirišča v Sopotu. 

Sopot je poljsko mesto ob Baltskem morju, ki skupaj s sosednjima mestoma Gdynia in Gdańsk tvori tako imenovano metropolitansko območje Tri-City. 

Ko najdeva parkirišče se odpraviva proti obali. Sopot je znan po dolgi peščeni plaži.

 Danes je na njej uživalo veliko kopalcev. Tu je plaža že bolj podobna italjanskim, saj so v vrsti postavljeni senčniki in ležalniki.

Na ulici ob plaži se je trlo ljudi. Ta del mesta je po razkošnih stavbah sodeč rezerviran za prestižne hotele in zdravilišča. 

Ulica se nato razširi na prostoren ovalen trg, kjer domujejo atojnice z bižuterijo in jantarjevimi izdelki. Pravijo, da na to obmocje moeje zanese največ jantarja.

Ob morju zagledava širok in dolg pomol,ki je ikona mesta. Tu je najdaljši leseni pomol v Evropi, dolg 511,5 metra , ki se razteza v Gdanski zaliv. Potrebno je plačati vstopnino za sorehid po njem 

Razgled na plažo in mesto je res lep, pa tudi marina mu dodaja svojstven pridih. 

Sprehodiva se do konca, občudujeva bogato okrašeno piratsko jadrnico in se pomešava z množico obiskskovalcev. 

⁹Sledil je sprehod po trgu, kjer igrajo ulični zabavljači in spretni izvajalci, ki jih občuduje množica gledalcev. 

V glavni peš ulici mesta sva poiskala "ukrivljeno hišo", ki pa je žal slabše vidna zaradi restavracij pred njo. 

(Ta je vzeta z interneta, ker je bojl lepo vidna)

Zanimivo, da imajo na Poljskem radi malo drugačne hiše. Ta malo spominja na Gaudijevo v Barceloni. 

Ko se vračava proti parkirišču opaziva, da le nekaj ulic stran od morja ulice mirno samevajo, v nasprotju z gnečo na obali. 

Sopot, ki leži na gozdnatih gričih, pišejo, je eno največjih in najbolj priljubljenih obmorskih in zdraviliških letovišč na Poljskem že vse od 16. stoletja.

Po ogledu sva se odpeljala do Gdanska, kjer parkirava na velikem parkirišcu za kamijone

Mesto Hel

Danes sva se s kolesom odpravila na raziskovanje tega zanimivega polotoka v Baltskem morju. Najprej sva kolesarila do točke, kjer naj bi bil v sredini zaliva peščen otok skoraj povezal obali. Na žalost ga ni bilo več, morda zaradi plime ali pa ga je medtem morje odneslo. 

Medtem občudujeva prve kajtarje, ki že veselo poplesavajo po valovitwm morju. Obrneva se v drugo smer in po kolesarski stezi voziva proti koncu polotoka. Steza je sprva tlakovana, nato betonska s precejšnjimi luknjami in na koncu se spremeni v makadam, kjer je bilo v bistvu najlažje kolesariti.

Seveda, če se ne bi v obe smeri trlo pešcev in kolesarjev. Zadeva se je kar vlekla. Prevoziti sva morala najmanj 16 kilometrov po slabi cesti v eno smer. 

Ustavila sva se pred oznako za mesto Hel in naredila posnetek in sebek. 

Nadaljevala sva proti železniski pistaji Hel, kjer je pravkar prispel vlak in iz njega je iztopila nepregledna množica ljudi.

Pohitela sva do obale, kjer so številne restavracije, da dobiva mizo in naročiva kosilo. Uspela sva in si privoščila okusno ribjo kosilo.

Nato sva nadaljevala pot proti koncu polotoka. Večina poti je lesena steza z ograjo, ker je podlaga peščena sipina. 

Pogled na natrpano plažo spominja na kakšno italjansko plažo, manjkajo le dežniki in ležalniki. Danes je tu res ogromno ljudi.

Na koncu polotoka stoji Kašubska gomla, ki je visoka do tri metre in je sestavljena iz dvanajstih skal. Simbolizira začetek Poljske. Spomenik so odkrili leta 2013 in je pomemben simbol kašubske identitete, kar dokazuje tudi kašubski grifon, ki se nahaja tam.

Okrog rta polotoka so pešcene plaže polne kopalcev. Nadaljujeva po krožni poti skozi gozd, ki razkriva zgodovinske ostanke borb tega kraja. 

Vsepovsod so tudi začasne stojnice, ki ponujajo ulično hrano in različne izdelke. 

Na koncu se ustaviva še pri visokem opečnatem svetilniku, ki ponosno stoji med dvemi obalami.

Svetilnik Hel je pomembna znamenitost na polotoku Hel. Znana je po svojem značilnem rdečem osmerokotnem stolpu, visokem 41,5 m. Njegova svetloba je vidna z razdalje 18 navtičnih milj (približno 33,5 km). 

Prvotni svetilnik je bil zgrajen v 19. stoletju, med drugo svetovno vojno pa so ga nadomestilu s sedanjo strukturo. Je priljubljena turistična atrakcija in služi tudi kot del sistema za nadzor zračnega prometa. 

V mestnem parku je center kašubske rezbarije z veliko primerki izrezljanih likov in premetov. 

Kašubi so lehitično zahodnoslovansko ljudstvo , ki živi predvsem na Poljskem. Govorijo kašubski jezik, ki spada v slovansko skupino indoevropske jezikovne družine.

Hel je očitno ena najbolj privlačnih turističnih destinacij ob Baltskem morju. Peklenski je v času viška sezone, ker v njem mrgoli obiskovalcev, nasprotno pa je rajski po svoji naravi, legi in zanimivostih. 

Navdušuje tako s slikovito lego in čudovitimi plažami, kot tudi z zgodovinskimi znamenitosti, ki privabljajo tako ljubitelje narave kot zgodovine.

Pot nazaj je bila hitrejša a zaradi množice tudi neprijetna. Dan je bil športno in turistično aktiven.