Zjutraj sva se peš odpravila do bližnjega mesta Siena. Do želežniške postaje sva imela dobra dva kilometra, od tam pa vodi sistem osmih tekočih stopnic ali tekočih trakov znotraj nakupovalnega centra do nivoja mesta.
Mesto Siena, ki leži v osrčju Toskane, se razteza po planoti griča. Odpravila sva se po glavni ulici, ki teče po sredini mesta in vodi do slavnega centralnega trga.
Siena je bila pomembno srednjeveško mesto, danes pa je vpisano v Unescov seznam svetovne dediščine.
Med hojo po ozki ulici sva občudovala visoke in impozantne stavbe iz 13. in 14. stoletja. Mesto je svetovno znano po Paliu, konjski dirki, ki poteka dvakrat letno na trgu Piazza del Campo.
Sprehod skozi mesto je prijeten, saj ni veliko turistov v tem času. Zanimiva so obokana stopnišča, ki vodijo do nižje ležečih ulic in končno tudi do trga Piazza del campo.
Pobrskala sem po podatkih in našla dejstva o dogodku Paliu di Siena.
Palio di Siena ni turistična prireditev, pač pa je to pomemben dogodek za prebivalce mesta, saj ga izvajajo že stoletja
Končna dirka s konji je vrhunec priprav, ki trajajo več mesecev. Celoten praznik Palio pa traja štiri dni. Konje pred dirko blagoslovijo v cerkvi. Pot in trg posujejo s peskom.
V tem času trg bolj ali manj sameva, zato sva ga lahko občudujeva iz različnih kotov. Posebej lepe so stavbe, ki ga obkrožajo.
Tlakovan je v obliki žarkov, ki se zaključijo v zanimivem vodnjaku.
Na tem trgu je tudi zaključek ene od etap tedenske kolesarske dirke Tirreno-Adriatico.
Po ogledu trga sva se odpravila še do Duoma. Na stenah stab so slikoviti kovinski obroči namenjeni privezovanju konj.
Črna in bela barva sta simbolični za Sieno, pravijo da v povezavi s črno-belimi konji ustanovitelja mesta. Prav ti dve barvi krasita mogočen duomo, ki kraljuje v centru mesta.
Polna lepih vtisov in kar nekaj posnetkov sva se vrnila do avtodoma in nadaljevala pot proti jugu.
Voziva se po tako opevani Toskani, ki poleg njene prestolnice Firence, mimo katerih sva se peljala včeraj, obsega raznoliko pokrajino z Apeninskim gorovjem, plaže otoka Elba in oljčne nasadw in vinograde Chianti.
Med vožnjo sva občudovala zanimive tipične toskanske vedute, obsežna valovita pokrajina s pokošenimi travniki, vinogradi in oljčnimi nasadi. Na vrhu gričkov pa tipična domovanja lastnikov z ikonskimi visokimi cipresami.
Lokalna cesta se vije med trtami in oljkami in je mestoma že precej zdelana. Obcestne table vabijo na pokušino in nakup vin.
Če primerjam briške griče in Toskano, se mi utrne misel, da so Brda kot stisnjena varijanta Toskane. Lahko pa s ponosom rečem, da so veliko bolj urejena in slikovita inačica v malem.
Nekje med to valovito pokrajino naju je Mr. Google speljal na neko daljšo in ne preveč dobro xesto, ki pelje do znanih toplih kaskad Saturnia.
Našla sva postajališče v bližini kaskad, parkirala in se peš odpravila do mlina.
Slikovit pogled na kaskade ob mlinu in mnogih, ki so se namakali v topli vodi, naju je prepričal, da ostaneva tu še en dan.
Čudoviti slapovi Saturnia, čaroben kraj, ki privablja ljudi od vsepovsod, je edinstven zaradi tople in zdravilne termalne vode , apnenčastih bazenov, ki jih je ustvaril slap, in lepega okolja. Kaskade di Saturnia so brezplačne in odprte 24 ur skozi vse leto.
Se že veseliva jutrijšnjega razvajanja
