Porto Cervo

Zjutraj sva nadaljevala pot proti severu otoka. Med potjo sva si ogledala dve lepi plaži in zaliva, kjer so se zbirali zapozneli kopalci. 

Domačini pravijo, da so tokratne temperature bolj podobne novemberskim, saj je le okrog 22°C. Prognoze pravijo, da se bo v naslednjih dneh ogrelo. :)

Sprehodila sva se po beli peščeni plaži, naredila nekaj posnetkov in nadaljevala pot.

Pred plažami so velika parkirišča, kar nakazuje, da so v sezoni plaže natrpane z gosti. 

Cesta se vije po pobočju in ponuja krasne razglede na otoke in zalive. Tu je možno na več mestih občudovati razgibanost obale, zalivčke z belim.peskom in otoke, ki so obsijani s soncem.

Odpeljeva se do, v tem koncu najlepšega mesta, Porto Cervo, ki ga je okoli zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja ustanovila skupina tujih vlagateljev. 

Mesto je s komaj 420 prebivalci glavno središče Costa Smeralda.

Glede na videno, ni čudno, da je bil Porto Cervo imenovan za eno najdražjih letovišč na svetu, kjer se zbirajo bogataši in znane osebnosti.

Ko dobiva primerno parkirno mesto na griču nad mestom, se peš odpraviva raziskovat ta biser.

Najprej sva odšla do zelo lepe in arhitekturno zanimivo oblikovane cerkve.

Na poti sva občudovala bele zgradbe z značilnimi kopastimi dimniki, umetelnimi dvorišči s prekrasnimi pogledi ma mesto in morje. 

Eden lepši od drugega. Tu bi lahko iskala izjemne utrinke v nedogled.

Ustavila sva se na ploščadi nad cerkvijo in naredila nekaj posnekov pristanišča.

Po stopnicah sva se spustila do čudovito oblikovane bele cerkve, ki ponosno gleda na mesto.

Poseben je obokan vhod s tipičnim kamnom, ki ga je oblikoval veter in slana voda.

Lep je zvonik posebne oblike, lepo okrašena okna, kipi, posebna vrata z reliefnima skulpturama.

V notranjosti prevladuje bela barva in naravni materiali, stilno, lepo in umirjeno 

Všeč so mi bili v beli keramiki izdelanie teme križevega pota.

Spustila sva se proti obali in se po promenadnih stopnicah odpravila v porto vechio. 

Na vsakem koraku sva bolj uživala ob pogkedu na stilno oblikovane stavbe pastelnih barv, oboke, stopnisča, balkone.

Zgradbe imajo tudi v spodnjih prostorih,z zelenhem obdane lične trgovine visoke mode. 

Mestni center tvorijo trgovine drage visoke mode (Valentino, Louis Vuitton, Prada, Gucci, Dior, Bulgari...)

Moška jakna na primer stane 6600€, moške hllace 1000€, ženske torbice od 4000 do 10.000€...

(Trgovine so bile sicer odprte, a prazne.)

Lahko bi ji rekli aleja butikov visoke mode v stilno lepo oblikovanih zgradbah, ulicah in zelenja in rož polnih trgih.

Midva sva bila v tem kraju dva iz drugega planeta, a zato nisva nič manj uživala v svoji preprostosti.

V enem izmed turističnih vodičev so to mesto primerjali s Saint Tropezom, a sama menim, da to Francosko mesto ni niti približno tako slikovito kot Porto Cervo.

Lepoto mu je vdihnilo z idejami in načrti 

več italijanskih arhitektov.

Resnično sem uživala v opazovanju detajlov in razgibanosti stavb. 

Pittulongu beach

Vzela sva "a day off on the beach", saj je lep, a tudi precej vetroven sončen dan. Ker sva na vzhodni obali otoka in se vrstijo lepi sončni dnevi, imava izjemen pogled na vzhajajoče sonce. 

Danes se je na plaži zbralo kar nekaj obiskovalcev, med njimi seveda tudi midva. 

Bojan je zaplaval, saj je morje še prijetno toplo, jaz pa sem se odločila le za predajanje sončnim žarkom, ker vleče veter in mi je rado mraz. 

Pravi, da je morje izjemno čisto, dno pa pokrito z belim peskom. Pravi užitek.

Pozno popoldne sva se odpravila do 5 km oddaljenega in edinega servisa za avtodome v mestu Olbii, kjer lahko napolniš in odtočiš vodo in izprazniš WC.

Pridružila sva se drugim, ki so čakali v vrsti. Podobno kot midva so imeli problem s kovanci po 1 euro. Avtomat namreč sprejme le kovance in ne vrača ostanka. 

Skoraj neverjetno je, da v tako turistično obleganem otoku ne premorejo modernejšega načina plačevanja. Sva se namreč razvadila na severu, kjer lahko s kartico plačaš celo ene žvečilke.

Da sva dobila dovolj kovancev (5€ za wc, 5€ za svežo vodo in 2€ za sivo vodo), sva morala v bližnji Eurospin po nakupih. 

Konec dober sve dobro. Avtodom je poglejštan in lahko nadaljujeva s potovanjem. 

Preživela sva lep in koristen dan ;).

Plaže Pittulongo

Zbudila sva se v oblačno jutro. Vremenska napoved je obetala dopoldne dež in res je kmalu začelo rositi. Za domačine je dež zelo dobrodošel, saj so imeli letos hudo sušo.

Pred kosilom sva se odpravila proti severu, saj nameravava obkrožiti otok v nasprotni smeri urinega kazalca. 

Ustavila sva se na parkirišču ob znanih peščenih plažah, dobrih 10 km oddaljenih od Olbia.  

Slikovita obala Olbie, na severovzhodnem delu Sardinije,  leži med Costa Smeralda in zaščitenim morskim območjem otoka Tavolara.

To je najljubša plaža prebivalcev Olbie imenovana Pitulongu. Ima obliko polmeseca s čudovio plažo drobnega belega peska, ki se blešči v soncu. 

Voda je ob obali plitka z nagnjenim morskim dnom in kristalno čista. 

Na peščeni obali so lepo urejeni plažni objekti, ki vam ponujajo vse najbolj uporabne storitve.

Bosa sem hodila po plitvini in občudovala pogled na impresiven otok Tavolara.

To plažo radi obiskujejo ljubitelji jadranja na deski, potapljanja in snorklanja. Plaže so obdane z bujno sredozemsko vegetacijo. 

Tu se vrstijo štiri plaže, najdaljša je dolga okoli 800 metrov, z vseh pa je osupljiv pogled na otok Isola Tavolara, ki se nahaja 12 kilometrov od obale. 

V soncu se sveti otok Tavolara, o katerem pišejo, da je znan po neverjetni naravni lepoti, vključno z belimi peščenimi plažami, čisto morsko vodo in visokimi apnenčastimi pečinami. Občudujeva ga le od daleč.

Veter je kar hitro pregnal oblake in ponudil jasno modrino neba nad morjem. 

Prespala bova v tem zanimivem okolju.