Spidsbjerg na Otoku Rømø

Ponoći je otok prešla nevihta z močnim nalivom in grmenjem. Prvič sva doživela tak naliv v teh krajih. Ponavadi le prši.

Zbudila sva se v skoraj jasno jutro. V kampu so na travnatih povrsinah nastala mala jezerca. Najin avtodom je parkiran na grušču, zato nisva imela težav z vodo.

Vzela sva si umirjeno dopoldne, pripravila dobro kosilo in se s koleso nato odpravila še do ene zanimive točke otoka.

Na tokratnem obisku otoka Römø, sva si vzela čas in ga prekolesarila po dolgem in počez.

Vmes se ustaviva pri znamenitem gasilskem domu Rømø, ki je bil nekoč reševalna postaja. Zgrajena je na takem delu otoka, da je bila varna pred nevihtami. Kasneje so jo prevzeli gasilci, ki so posredovali v kar nekaj požarih.

Od tu sva imela še nekaj kilometrov do 

Spidsbjerga. Po dobrih 5 km sva iz kolesarske steze zavila na gozdno pot. Vozila sva se še dobra dva kilometra med drevjem po precej močvirnatem območju. 

Ko sva prišla na plano, se je odprl pogled na sipine polne cvetočega vresja. Kar neverjetno se zdi, da pretezno raven svet nenadoma preide v gričaste sipine okrašene s cvetočim resjem.

Zagledala sva malo večjo sipino, po kateri je speljanih 50 lesenih stopnic. 

Povzpela sva se na vrh 19 metrov visokega pešcenega "hriba", kot so zapisali v informacijah. Od tu je, kot pravijo, najlepši razgled po velikem delu otoka, saj je to najvišja točka otoka.

Razgled na sipine porasle z resjem, na morje in celo na jez s cesto je res lep. Na levo in desno potekajo peščeni griči sipin. 

Vidne so steze, ki tecejo po vrhovih, a oznake na stebričkih prepovedujejo hojo po njih, saj bi lahko povzročili usedanje in širjenje peska.

Pot sva nadaljevala do trgovine, ker sva nabavila najnujnejše za naslednje dni. Ko se vračava, si igledava tudi, kje leži vojasko območje, ki pokriva površino 20 km². To je vojašo vadbišče namenjeno pilotom, ki z letali napadajo lutke tankov, letal in vozil. 

Na robu tega območja so posebni opozorilni stebri s črno kroglo. Tu velja stalna stroga prepoved dostopa do poligona, ker je nevarno. Vadbo lahko opazujemo s parkirišča.

V bližini je tudi ljubka stavba šole iz 18. stoletja z eno ucilnico in klopjo.

Na posebni tabli ob šoli piše med drugim, da

Otočani so se dogovorili, da bodo svoje otroke pošiljali v šolo od 5. leta dalje, dokler dečki in deklice ne dopolnijo 10 oziroma 8 let. Prvi učitelji so bili lokalni kmetje, čeprav so bili nekateri nekdanji kapitani ladij in sopotniki. Tako so bili dobro izobraženi in so se naučili brati, pisati in računati, pa tudi krmariti. Leta 1874 so šolo zaprli in otroci so morali obiskovati večjo šolo

                      učilnica s klopjo

Jutri bova z avtodomom odšla na plažo Lakolk, saj si Bojan to želi doživeti, jaz sem namreč tista, ki ga je vsakič odvrnila pregovorila, da je nevarno. 

Sønderstrand mesto in plaža

Danes je bil malo bolj vetroven dan in obetala se je tudi oblačnost. Najina današnja destinacija je bila plaža Sønderstrand.

Peljala sva se mimo pristaniškega mesteca Sønderstrand, ki leži na jugu otoka in je mešanica stanovanjskih hiš, turističnih naselij in kmetijstva.

Pred dvemi leti, ko sva bila prvič tu, je v pristanišču pristala kraljeva ladja s kraljico Danske na krovu. 

Istoimenska plaža na jugu je priljubljena med ljubitelji dirk, jahanja in jadranja po pesku. 

Plaža je oddaljena dobrih 10 km od najinega kampa, ki sva jih prevozila po kolesarski stezi z vetrom v obraz.  Ob poti so zanimive s slamo pokrite barvite hiše.

Zraslo je tudi večje turistično naselje ljubkih hišic kritih s slamo. Spominja na naše prekmurske turiszicne vasice.

Kot zanimivost pa še posebne samopostrežne stojnice ob hišah, ki ponujajo med, marmelado in zelenjavo. Pristopiš izberes in plačaš v posebno škatlico.

Ob vstopu na plažo se je odprl pogled na široko prostrano pesčeno območje, kjer so se ravno pripravljali trikolesniki z jadri, imenujejo jih Blokart.

Plaža je oromno prostranstvo, ki sega do koder seže oko, lahko bi rekli skoraj neskončno. 

Podlaga je precej utrjena, saj se tam dnevno vozi ogromno vozil. Tudi s kolesom sva lahko prevozila celotno širino, skoraj do obale. 

Močan veter nudi ugodne pogoje za jadranje na pesku in bodi v vseh oblikah. 

Dve skupini konjenikov sta počasi prečkali plažo.

Organizirajo jahanje za staro in mlado. Otroci na ponijih, odrasli na konjih. 

Plažo obdajajo slikovite sipine, zato je scena, kjer se srečajo nebo, morje in peščene plaže pomirjujoča in navdihujoča. 

Blokarte lahko najamete na plaži, nudijo tudi prve napotke, a sicer pravijo, je to šport kot nalašč za začetnike in izkušene jadralce. 

Uživala sem ob pogledu na vse, ki so jadrali po pesku. Tudi sama bi se preizkusila v tem športu, a sem odložila za kdaj drugič. 

Nisem pa zamudila priložnisti, da vsaj preizkusim, kako se sedi v takem "stroju", vsaj za posnetek in spomin. 

Pa tudi Bojan ne. ;)

Uživala sva tudi na obali, kjer je lepo viden nemški otok Silt in je hoja po utrjeni nabrežini prijetna.  

Kljub delni oblačnosti in temnim oblakom na zahodu, se je tu zbralo veliko kopalcev, posebej družin z otroki.

Poslovila sva se od plaže, v bližnji restavraciji potešila lakoto in se odpeljala nazajv kamp. 

Med potjo sva občudovala dva zelo lepa starodobnika in izvedela, da bo za vikend nekakšen shod takih vozil na plaži. Baje se vedno zbere tudi ogromno obiskovalcev

Otok Rømø

Zjutraj nadaljujeva pot proti naslednjemu otoku, Rømø. Med potjo dopolniva manjkajoći plin, ker so le 4 polnice za LPG plin in le ena je na poti do Nemčije. 

V času kosila sva prispela na postajališče pred ogromnim kampom. Sprejemljiva je cena in primeren prostor za avtodom za 22 €. Možno je priključti tudi elektriko za doplačilo, lahko pa koristiva sanitarije in tuš, kar ugodna zadeva. 

Vse rumeno obarvano so peščene plaže, široke od enega do nekaj kilometrov.

Po kosilu se s kolesi odpeljeva do 7 km oddaljene navečje plaže Lakolk na Danskem. Do tam pelje urejena kolesarska steza.

Otok Rømø je najjužnejši danski otok, ki ima dobrih 550 prebivalcev in obsega 129 km². 

Je eden izmed najbolj priljubljenih otokov na Danskem, saj je zaradi nasipa, ki otok povezuje s celino, dostop do njega enostaven. 

Ta manjši otok vsako leto obišče več kot dva milijona ljudi, ki uživajo na njegovih plažah. Posebej obiskana je dolga pešcena plaža Lakolk.

Med obiskovalci je veliko Nemcev, ki do tu nimajo daleč.

Vožnja po nasipu Rømø ponuja lep pogled na morje in plitvine okrog otoka. 

Na otoku pa so kilometri sipin, močvirnatih ravnin poraslih s cvetočim vresjem in neverjetmo obsežnimi peščenimi plažami. ki obdajajo celotno zahodno stran otoka. 

Na tem otoku so ene boljših in najširsih plaž, saj se razprostirajo po celotni južni obali otoka. Široke so od enega do dveh kilometrov in po njih se vozijo z avti skoraj do obale. Tu je bilo danes par tisoč vozil.

Za kopanje in sprostitev na plaži je plaža Lakolk idealna izbira, zato sva jo danes tudi midva obiskala.

Ob vstopu na plažo sva ostala brez besed. V daljavi tik ob morju se je trlo parkiranih vozil vseh vrst, v morju so čofotali številni kopalci, v pesku pa so se igrali otroci.

Vozila so se vozila v vse smeri, ljudje in kolesarji so se odpravljali proti morju. Veliko obiskovalcev, a praktično brez gneče in hrupa. 

Kaj takega kahko vidiš le malo kje. Tu ni plačljivih dežnikov in ležalnikov, ni položenih brisač, ki rezervirajo prostor, je le veeeeeliko prostora in vse je prosto dostopno. Kako pomirjujoce.

Danes je topel dan, sonce pripeka, a zrak je dovolj svež, da ni težko zdržati na plaži. 

Posedela sva, naredila nekaj posnetkov, potem pa se odpeljala na oba konca dolge plaže. Večina poti je bilo enostavno, le na nekaterih mestih se nama je kolo vdiralo v pesek.

Po šesti uri, ko sva se odpravljala nazaj, se je iz plaže vila dolga vrsta vozil, ki so začela zapusčati plažo.

Jutri se odpraviva do plaže Sønderstrand, kjer pravijo, se zbirajo predvsem tisti, ki uživajo v aktivnostih na plaži. 

Ker na potovanju veliko uporabljava tehnologijo, sva mimogrede spoznala še izvor in pomen znaka in imena Bluetooth.

Bluetooth nima nobene zveze s tem, da je moder ali zobat po videzu, temveč je povezan s srednjeveško Skandinavijo.

Harald Bluetooth vikinški kralj Danske je bil znan po združitvi delov Danske in Norveške v en narod in spreobrnjenju Dancev v krščanstvo. Bil je vladar, ki je združeval!

Tako je ime dobilo brezžična povezava, ki združuje in povezuje naprave.

Logotip Bluetooth je prav tako kombinacija "H" in "B", začetnice imena H arald B luetooth, napisane s starodavnimi črkami, ki so jih uporabljali Vikingi