Cadiz

Danes sva se odpravila do le nekaj dest kilometrov oddaljenega Cadiza. Voziva po obalni avtocesti, ki jo obdajajo nasadi oljk in pomaranč. Veliko je zelenih travnatih gričev in obsežnih polj s posebnimi namakalnimi nizkimi koriti napeljanimi vzdolž njih.

Na poti sva se ustavila pri dirkališki kompleksu Herez de la Frontera,kjer so trenirali motorji za državno prvenstvo. Slišal se je značilni hrup hitrih motorjev.

Žal niso nama dovolili vstopiti, da bi si s tribun ogledala pisto in dirkače. 

Do Cadiza se s te strani prispe po več kot 3 km dolgem mostu, ki se dejansko pne nad zalivom.

Sicer je Cádiz starodavno pristaniško mesto v Andaluziji. Zgradili so ga na mestu, kjer je bila v preteklosti skupina otokov.

Danes pa je tu nastal dolg rt s slikovitim mestom, ki ga obdaja sinje morje. 

Zaradi svoje lege in z njo povezane gispodarske dejavnosti je v mestu zraslo več kot 100 stražnih stolpov,, ki so služili obrambi jesta in pomorščakom. 

Najbolj znan in obiskan je stolp Torre Tavira, ki se še vedno uporablja za opazovanje ladij, je pa tudi priljubljena točka turistov.

Posebej impozantna je velika in razgibana katedralo Cádiz iz 18. stoletja, lepo vidna z obale. 

Stari del mesta so visoke stavbe v zelo dolgih in ozkih prečnih ulicah, ki so namenjene le pešcem. V poletni vročini te ulice nudijo senco in hlad. 

Zanimivo je pročelje mestne tržnice, ki pa je bila trenutno zaprta. 

Cadiz je tudi mesto trgov in zelenih površin, kjer sva občudovala ogromna drevesa iz družine fikusov. 

Odločila sva se, da se sprehodiva po obali okoli mesta. Že prvi del poti naju je presenetil s čudovitim pogledom na novi del mesta in na katedralo.

Okrog in okrog mesta je ob morju urejena promenada, ki sva jo prehodila z užitkom ob lepem sončnem vremenu.

V mestu je veliko zelenja, še posebej opazna pa so stara ogromna drevesa fikusa. Podobna sva videla na Siciliji, kjer so drevesa imeha debla še bolj široka in zračne korenine so visele do zemlje, kjer so se celo ukireninile.

Če dobro pogledate, sem tam spodaj nekje in podpiram mogočno vejo ;). 

Prebrala sem, da je Cadiz najstarejše naseljeno mesto v Španiji in da je 

 Krištof Kolumb od tu izplul, ko se je idpravljal na potovanja.

Po oprijetnem mestnem raziskovanju sva se odpeljala do parkirišča na plaži ob mirju. Dobila sva lep prostor. 

Dan se je zaključil z romantičnim zahodom in hoji po pesku in vodi na peščeni obali, ki se razteza na razdalji več kot 15 kilometrov. 

Proti Cadizu

Dopoldne sva se poslovila od Kolumba in se odpravila proti Cadizu. Po dolgem času, že kar 24 ur ni bilo kaplje dežja ;), je precej jasno, a vleče hladen severni veter.

Ob cesti je vsake toliko na vidnem mestu postavljena silhueta bika, ki opozarja, da sva v deželi bikoborb. 

Bikoborbe v španskem slogu se še vedno izvaja v Španiji, Mehiki, Kolumbiji, Ekvadorju, Venezueli, Peruju, pa tudi v delih južne Francije in na Portugalskem. To pomeni, da ljudje poskušajo javno ukrotiti, imobilizirati ali ubiti bika.

Na poti sva se ustavila pri ogromni sončni elektrarni, ki z ogledali zbira sončno energijo in jo usmerja na stolp, kjer pride do visoke temperature, ki upari vodo. 

             Pogled v Google maps

Veliko podroćje poleg le-te pa je pokrito s sončnimi kolektorji. 

Za postanek sva se ustavila v Los Palacios y Villafranca pri večji blagovnici. Tu so nama postregli tudi z informacijo o javni pralniciv mestu.

Tako sva uspela oprati, kar se nama je nabralo v tem mesecu. Pralnica je bila nova in avtomatizirana. Dve žehti s sušenjem sva opravila v 1,15 ure. 

Urejala sva še podaljšanje naročnine za  podatke za internet pri Orange, kjer seveda po defoltu ne govorijo angleško. 

Iz Portugalske v Španijo h Kolumbu

Prišel je zadnji dan na Portualskem, zato sem poiskala in povzela nekaj podatkov o tej zanimivi deželi.

Portugalska leži na jugu Evrope na Iberskem polotoku. Ime je dobila po mestu Porto. 

Meji na eni strani na Španijo na drugi pa na Atlantski ocean.

Prav Atlantski ocean je veliko vplival na njeno kulturo in prehrano. Slana trska in sardele na žaru sta nacionalni jedi.

Plaže Algarve so glavna turistična destinacija.

Portugalska je imela vse od 15. stoletja močan pomorski imperij.

Poseben šarm Portugalske je njena bogata kulturne dediščine, raznolike pokrajine in neverjetno toplih, gostoljubnih ljudi. 

Ponuja starodavne gradove, čudovite plaže in živahna mesta.  

Znana je po glasbi fada, portovcu in po  morski hrani.

Pa še nekaj kratkih dejstev:

- Portugalska je bila ena prvih držav, ki je sprejela evro.

- Najbolj znan portugalski izvoz in njena nacionalna pijača je portovec.

-  Več kot polovica svetovne plute prihaja iz Portugalske. ...

 -Je vodilna v svetu na področju obnovljivih virov energije.

- Christiano Ronaldo prihaja iz Portugalske.

Prav na temo Ronalldo in tekme v Sloveniji sva imela zanimiv pogovor v restavraciji ob obali.

Bojan je natakarja vprašal, če pozna koga iz Slovenije in le-ta je ustrelil "Oblak".Nakar se je Bojan pohvalil, da smo jih premagali na prijateljski tekmi, pa je natakar pripomnil, da zato, ker je igral Ronaldo. ;)

Zanimivo, poznal je nogometne ekipe ljubljanske Olimpije, Maribora in Celja. V nogometu je svet majhen :).

Nasvidenje, Portugalska, tokrat pogosto mokra, vetrovna in precej hladna, a lepa.

Popoldne sva vstopila v Španijo in se ustavila v bližini mesta Huelva.

Najprej sva si ogledala spomenik Krištofu Kolumbu, izklesan moški (naslonjen na križ), visok 37 metrov, zgrajen v letih 1927 in1929, financiran iz ZDA.  

Nato pa sva se ustavila še pred muzejem na prostem Muelle de las Carabelas, v

 Palosu, od koder je leta 1492 na svojo prvo pot proti Ameriki (»Indiji«) odplul Krištof Kolumb. 

Tu so privezana replika treh ladij, s katerimi je Kolumb odplul okrog zemlje proti Indiji in prispel v Ameriko. 

Muzej je trenutno zaradi preteklega neurja zaprt. Opazovala sva lahko le od daleč.

     slika treh ladij pred muzejem 

14. junija 1993 je mesto obiskal papež Janez Pavel II.