Proti Atlantic road

Ponoči je vendarle deževalo in začelo pihati, kljub napovedi, da se bo to zgodilo včeraj popoldan. Vendar sva se zbudila v kar sončno jutro. 

Najprej sem šla peš do bližnje mestne knjižnice, kjer je na razpolago internet. V oblak sem shranila vse fotografije, da sprostim prostor na telefonu. Tako si lahko privoščim tudi kak posnetek več, kar kasneje urejam, ko imam čas. Poleg tega sem Bojanu na iPad naložila vse elektronske edicije dela, da bo imel za branje. 

Najina naslednja točka postanka ni prav daleč. Norveška je res velika dežela s še več zanimivostmi in lepotami. Mnoge med njimi niso le lepe in posebne, pač pa tudi edinstvene na svetu. Res si moraš vzeti čas, da počasi in s preudarkom obiščeš vsaj tiste najpomembnejše.

Tokrat je to Atlantska cesta (Atlantic road), ki velja za najlepšo potovalno izkušnjo na svetu. 

(Vzeto z interneta za boljšo predstavo, kako to zgleda z zraka)

 Z osmimi mostovi se cesta vije kot kača iz otočka na otoček, da poveže Kårvåg z  Averøyi in Vevango na celini. Jutri si jo bova ogledala s skuterjem, ker danes piha premočan veter.

 Sva se pa sprehodila po okolici parkirišča, kjer je urejena sprehajalna pot s pogledom na ocean in otoke v bližini.

Prespala bova na parkirišču v bližini Atlantic road. 

Pred par minutami (ob 19:45) se je prikazala lepa mavrica. Pri bas je bil sonček, v ozadju je iz oblakov najbrž orsilo. Zelooooo lepo. 

Ålesund

Vremenska napoved kaže na možnost dežja (40%) v popoldanskem času. To bi bilo za naju na tokratnem potovanju prvič.  Pripraviva kolesa in se odpraviva raziskovat zanimivosti mesta Ålesund. 

Ålesund, občina in pristanišče leži na zahodu Norveške, severno od ustja fjorda Stor. Veliko je večjih in manjših otočkov, nekateri imajo visoke hribe. V ozadju se vidijo zasnežene gore. 

Občina se nahaja na več otokih, ki so povezani z mostovi in 3 km dolgim podvodnim predorom.  Po legendi naselbina izvira iz 9. stoletja.

Leta 1904 je skoraj celotno mestno jedro z lesenimi hišami do tal pogorelo. 

Ponovno so ga zgradili, tokrat so hiše zidane in to v značilnem stoletnem arhitekturnem secesijskem slogu, ki ni pogost v tem okolju. Slikovitost raznobarvnih, okrašenih stavb lepo vzdržujejo, kar privablja turisrlte od vsepovsod. 

Danes sta pristali dve ogromni križarki in v mestu se je trlo vodenih skupin. Midva sva vijugala s kolesi med njimi, ko sva šla do svetilnika.

Povzpela sva se do cerkve, ki stoji na vzpetini nad mestom. 

Nad njo je lepa razgledna točka. 

Nato sva se odpravila na otok, ki leži vzdolž mesta. 

Na njem vsako leto na mini otočku na koncu rta 2 meseca majhna ekipa mladih junaško ročno zlaga lesene pelete, da zgradi visok stolp, kres.  

V soboto zvečer, ki je najbližje 23. juniju, to je na kresni večer, stolp zažgejo in kresu se pridruži ognjemet, ki razsvetli nebo. 

Do sedaj je najvišji stolp meril več kot 47 m, letošnji je po mnenju domačina, upokojenega mornarja, kot se je predstavil, nekje 38 m, a ga bodo še nadgradili. Pod njim je še veliko neuporabljenih palet. 

Po TV sva videla, kako mladci nevarno plezajo po stolpu in dodajajo nove palete.

Ko se vračava z otoka, si v centru mesta privoščiva okusno pizzo in se odpraviva na naslednjo oblegano točko mesta.

Povzpneva se po 418 stopnicah na goro Aksla, kjer je razgledne točke Fjellstua. 

Pot in stopnice tečejo po robu griča in so lepo vidne iz mesta. 

Razgledna točka ponuja fantastičen razgled na celoten arhipelag Ålesund.

Prekrasen je pogled na mestno jedro s pisanobarvnimi hišami, zalivom, otočki in gorami v ozadju. 

Skoraj ne moreš lepše zaključiti ogleda mesta, kot na tej višinski točki.

Po spustu v mesto, se sprehodiva še po nekaj lepih ulic z urejenimi fasadami hiš. 

Geiranger fjord in proti Ålesundu

Geiranger fjord je ena najbolj obiskanih točk, zato je tu vedno veliko turistov, ki sem ali pripotujejo z avtodomi, ali z velikanskimi križarkami, ki zavzamejo skoraj celo pristanišče in v svojem drobovjju skrivajo za eno večje mesto ljudi.

Pred 14 leti sva si fjord ogledala tudi z ladjico, tokrat pa ne. Tu je povezava do moje stare objave.

Geiranger izlet

Tudi danes sta prispeli ena velikanka in ena "pritlikavka" ;).  Zjutraj se odpraviva po lepo urejeni pešpoti ob ogromnem slapu, ki hrumi iz bližnje gore v zaliv, ravno mimo kampa. 

Pred kratkim so uredili pešpot, ki ji pravijo The Waterfall Trail!. Pohod ob slapu je prvi nacionalni slikoviti pohod na Norveškem od junija 2019. 

Pot poteka od središča Geirangerja preko Norsk Fjordsenterja in Vesteråsa do Storsæterfossena, enega najlepših slapov v tem okolju.

Zaradi taljenja snega je trenutno slap zelo vodnat in ker teče po strmem pobočju in skalah, se ogromna količina vode peni in hrumi proti dnu. 

Človeku zbuja strahospoštovanje, po eni strani ga občuduješ, po drugi strani pa se ga bojiš, zaradi njegove rušilne moči. 

Lepo urejene in varne kovinske stopnice pogosto prečkajo slap. Pogled navzdol ni najbolj prijeten. 

Na vrhu vzpetine je razgledna točka, ki štrli nad slapom. Omogoča prekrasen razgled na fjord in okolico. Vodne kapljce pršijo vsenaokoli. 

Večina vide prihaja iz bližnje gore.

Na majhni planoti nad slapom, ki je bila pred davnimi časi dno fjorda, je danes muzej. 

Ko so se ledeniki topili so pod drsečim ledenikom zmrznili prod, pesek in kamenje, zato je ledenik pri drsenju po pokrajini deloval kot brusni papir. 

Posledice so lepo vidne na pobočjih gora fjordov in ledeniških kotlin

Po koncu zadnje ledene dobe ( pred 15.000 leti), bilo jih je več kot 40, so se ledeniki topili, je morska voda zalila doline, ki jih je oblikoval led.  Nastali so fjordi.

Zanimivi podatki, ki jih opisujejo informacijski panoji pravijo:

Na Norveškem je 2534 ledenikov.

 • zaradi globalnega segrevanja so se ledeniki v zadnjih 30 letih zmanjšali za približno enajst odstotkov.

 • ledeniki predstavljajo največje skladišče sladke vode na zemlji.

Če bi se stopil ves kopenski led, bi se oceani dvignili za 65 metrov.

Človek bi kar ostal tu nekaj časa in užival to izjemno lepoto narave. Bojan se je ne more nagledati in na vsakem koraku uživa in fotografira. 

Ko se odpraviva proti naslednji destinaciji, se voziva po serpetinah nad fjordom. Želiva se ustaviti na zadnji razgledni točki nad fjordom. 

Tu je bila nepregledna množica vozil, avtobusov in turistov, ki so trumoma lezli proti ploščadi in slikali. S težavo sva našla prostorček za najin m-domek in se jim pridružila. Tega trenutka nisva hotela, kljub množici, zamuditi.

Razgled je neverjetan na skoraj celoten fjord. Lepo se vidi slap Seven sisters (7 sester) in mogočne klife.

Pot nadaljujeva po prelepi dolini in se ustaviva pri jezercu, od koder je pogled na ledeniško dolino vzorčno za vadnice.

Tudi tu trije veliki snežni slapovi ližejo pobočje gore.

Po krajši vožnji se vkrcava na trajekt (15€) za Ålesund. 

V Ålesundu parkirava na parkirišču nogometnega stadiona, kjer je že nekaj sorodnih uporabnikov. 

Sprehodiva se do centra mesta in si ogledujeva pročelja stavb zgrajenih po požaru 1904, ki je uničil celo mesto. 

Iz pepela je zraslo mesto z zidanimi hišami v secesijskem arhitekturnem slogu (art nouveau). Vsaka hiša ima tako tablico s podatki na pročelju. 

Za secesijo je značilno, da so fasade poslikane in okrašene, veliko je tudi skulptur in drugih umetniških inštalacij.

Nekaj lepih primerkov, neznačilnih za to okolje sva danes videla.

Jutri si podrobneje ogledava mesto.