Castel del monte in Bari

4. marec

Najin naslednji cilj sta Castel del monte in Bari. Vozila sva med oljkami, ki so se raztezale na obeh straneh ceste. Castel del monte leži na griču, malo stran od morja, med nasadi starih oljk. Viden je od daleč iz vseh strani. Je zelo obiskana tocka. 

Grad je posebne osmerokotne oblike, zgrajen iz svetlega kamna iz 13. stoletja. Služil je kralju Frideriku drugemu za odmor in lovsko rezidenco.Danes pa je vkljucen vdedisčino UNESCA. Je impozanten grad.

Od tu sva pot nadaljevala pot proti Bariju. Zanimivo je dejstvo, da v Italiji izven sezone težko dobis odprta postajališ za avtodome, kampi so prakticno vsi zaprti, razen izjem. So pa domacini prijazni in radi priskočijo na pomoč tujcu. 

Tokrat sva relativno enostavno prišla do postajališča, ki je hkrati tudi parkirišče in lezi med bloki 20 minut oddaljen od centra. Ponuja pa servis za avtodome in elektriko (15 + 5 €). 

Po kosilu sva se podala na kratek sprehod po promenadi lungo mare.

Barletta drugi dan

3. marec 2020

Danes sva rezervirala dan za počitek in ogled mesta Barletta. Barletta leži v pokrajini Puglia. Ulice mesta so ozke in zelo prometne. Vsepovsod so ob robu ulic so parkirani avtomobili. 

Iz postajališča za avtodome je hiter dostop do mestnega jedra. Zanimiv je bil ogled:

- katedrale, 

- velike trdnjave v obliki štirikotne zvezde ob morju,

- parka ob njej, 

- starega štirimetrskega kipa iz rimske dobe Kolos iz Barlette, ki predstavlja rimskega cesarja, ki je po pripovedi rešil Barletto pred Saraceni. 

Iz Barlette izhaja tudi znani tekač atlet Mennea (njegov rekord na 200 m je veljal celih 17 let)

Barleta, Puglia

2. marec 2020

Po zajtrku sva nadaljevala pot proti Barleti.

Vozila sva se cel dan. Ta del do Foggie in po njej je cesta precej zdelana, sicer široka in ravna, a vozišče precej zdelano. Bilo pa je občutno manj prometa in veliko odloženih smeti na vseh SOS mestih ob hitri cesti. 

Pokrajina se je spremenila. Večinoma je griče zamenjala ravnina. Veliko je oljčnih nasadov. V bližini Pescare sva občudovala zasnežene vrhove Apeninov, gora, ki so se dvigala v ozadju, posebej najvišjega Gran sassa. 

Na enem predelu je veliko vetrnih elektrarn, ki poskrbijo za samoskrbo z ekektriko :). Zvečer sva prispela v Barleto. Seveda, sva spet naletela na težavo. Postajališče, ki nama ga je ponudil internet ni obstajalo več. Znašla sva se v ozki ulici mesta in iskala drugo možnost. Ponoči je zadeva še veliko težja. Na srečo sta nama na pomoč priskočila prijazna domačina in omenila možnost parkiranja v mestu. Opozorila sta naju namreč, da ni prav varno parkirati kjerkoli. Vpisala sva potv zemljevid in GPS naju je iz trenutnega kraja vodil po centru mesta, ozkih ulicah, polnih parkiranih avtomobilov, in z neverjetno gostim prometom. Najin avtodom se je le s težavo varno prebijal med to množico vozil. Obupala sva in se raje odpeljala na obrobje mesta, kjer sva na črpalki v miru ugotovila, kako varneje priti do parkirisča Coloseo, ki je hkrati tudi uradno tudi postajališce za avtodome. Tokrat je bila pot bolj znosna in pričakalo naju je varovano plačljivo postajalisče, ki nudi tudi elektriko. Konec dober, vse dobro :).